Simobil je za 64 milijonov evrov kupil dva 10 MHz-bloka v 800 MHz pasu, ki prinaša posebne obveznosti pokrivanja. V zameno za nižjo ceno mora v roku treh let zagotoviti pokritost vsaj 95 odstotkov prebivalstva Slovenije s hitrostjo 10 Mb/s zunaj zgradb, kar pomeni približno 1 Mb/s v zaprtih prostorih. Ta frekvenčni pas je predhodno uporabljala analogna televizija, s prehodom na digitalni način oddajanja pa se je sprostil in je namenjen pokrivanju čim večjega števila uporabnikov z mobilnim internetom. Zato mora Simobil pokriti posebej določena podeželska naselja, kjer fiksnega širokopasovnega dostopa ni, komercialno zanimanje za mobilni internet med ponudniki pa nizko. Omenjeni spekter je namreč razdeljen v tri bloke, in sicer komercialnega (cena), ki ga je dobil Telekom Slovnije (glej spodaj), omenjenega z obveznim pokrivanjem in rezerviranega za male operaterje, ki ga je dobil Tušmobil (glej spodaj). Poleg tega je Simobil kupil še naslednje bloke: dva 25 MHz v 900 MHz pasu, dva 50 MHz v 1800 MHz pasu, enega 20 MHz v 2100 MHz TDD pasu, dva 35 MHz v 2600 MHz pasu in enega 25 MHz v 2600 MHz TDD pasu.
Telekom Slovenije prav tako odštel 64 milijonov evrov, in sicer so kupili dva bloka 10 MHz v 800 MHz pasu, dva 15 MHz v 900 MHz pasu, dva 25 MHz v 1800 MHz pasu, dva 35 MHz v 2600 MHz pasu in enega 25 MHz v 2600 MHz TDD pasu.
Tušmobil je imel zaradi nizkega tržnega deleža možnost nakupa dveh blokov 5 MHz v 800 MHz pasu, kupili pa so še dva 5 MHz v 900 MHz pasu in dva 10 MHz v 1800 MHz pasu. Zanje so odšteli 21 milijonov evrov.
Vsi operaterji, ki so kupovali v spektru pod 1000 MHz, so poleg tega obvezani, da svoje storitve omogočijo 25 odstotkom prebivalstva v letu dni, 50 odstotkom po dveh letih in 75 odstotkom po treh. V spektru nad 1000 MHz morajo s katerokoli frekvenco nad 1000 MHz v treh letih pokriti 25 odstotkov prebivalstva, v petih letih pa 40 odstotkov.
Podjetja so z razpletom zadovoljna, prav tako tudi Agencija za komunikacijsko omrežja in storitve (AKOS), ki je dražbo vodila. Cena na megaherc je bila namreč primerljiva s cenami v drugih evropskih državah, poudarjajo pa tudi pomen obveznosti pokrivanja, ki bo poskrbela za ustrezno nacionalno pokritost. Skupaj so prodali 470 MHz spektra. Simobil se je edini javno potožil nad ceno, ki je po njihovem mnenju predvsem polnjenje državnega proračuna, ne pa zagotavljanje hitrega razvoja telekomunikacij v Sloveniji. Moti jih zlasti petodstotno povišanje na krog dražbe (krogov je bilo 55, potem pa še dva dopolnitvena). Dražba je potekala po načinu CCA. Telekom Slovenije spravljivo komentira, da so za najboljšo ceno dobili optimalen frekvenčni spekter za nadaljnji razvoj in krepitev omrežja. Tušmobil prav tako pravi, da jim kupljene frekvence omogočajo nadaljnje nudenje implementiranih tehnologij.
Čeprav T-2 ni sodeloval na dražbi, to ne pomeni, da ukinjajo mobilno telefonijo. Do septembra 2021 imajo dovoljenje za uporabo frekvenc v pasu 2100 MHz, ki se niso dražile. Hkrati si obetajo tudi dražbo pasu 700 MHz v letu 2017 ali kasneje. Povejmo, da T-2 že danes gostuje na Simobilovem omrežju, kjer nima lastne pokritosti.
AKOS pravi, da so bili cilji dražbe poleg zagotovitve pokritosti Slovenije tudi zagotavljanje konkurenčnosti med operaterji in pridobitev ustreznega nadomestila za uporabo javne dobrine. Mimogrede, dražba neprodanih blokov (dvakrat 20 MHz v 1800 MHz in enkrat 10 MHz v 2100 MHz FDD) bo v naslednjih mesecih. Dražba je stala milijon evrov, ki jih bodo plačali dražitelji v enakih deležih. Frekvence bodo lahko začeli uporabljati takoj (800 MHz) ali leta 2016 (ko potečejo stare dodelitve za ostale).
