Slo-Tech - Diski so v računalnikih z nami že več desetletij, a resnih študij, kako pokvarljivi pravzaprav so, ni veliko. Za njihove naslednike SSD-je vemo, da bodo zaradi omejene zmožnosti prepisovanja (recikliranja celic) slej ali prej odpovedali, precej manj gotovi pa smo o diskih.
Eno večjih študij je objavil Google že daljnega leta 2007. Google ima v svojih strežnikih ogromno diskov, zato lahko ponudi statistično pomembne zaključke. Analiza 100.000 diskov je tedaj pokazala številne zanimive rezultate, med katerimi je bila najmanj pričakovana ugotovitev, da diskom vročina sploh ne škodi tako zelo, kot bi nekateri želeli prikazati.
Nekoliko manjši, a še vedno zavidljivo velik vzorec diskov so preizkušali pri Backblaze. Odpovedovanje diskov še vedno dobro opisuje U-krivulja, ki jo sestavljajo trije prispevki. Večji delež odpovedi je na začetku, ko odpovedo diski zaradi tovarniških napak, in na koncu življenjske dobe, ko se že iztrošijo. Vmes je odpovedi manj, in sicer odpadejo predvsem na račun naključnih napak.
Backblaze ugotavlja, da v prvem letu umre pet odstotkov diskov, v drugem letu pol drugi odstotek, v tretjem letu pa več kot desetina. To je precej v skladu z garancijskimi pogoji, ki se ne raztezajo prek treh let, običajno pa pokrivajo le prvo leto. Backblaze ocenjuje, da bodo v prvih šestih letih izgubili polovico diskov, kar je mediana njihove pričakovane življenjske dobe.
To se sliši skrajno slabo in bistveno več od ostalih napovedi, a je treba vedeti, da Backblaze v strežnikih uporablja diske za domačo rabo. Ti so pač toliko cenejši, da se to tudi z upoštevanjem stroškov zamenjav in varnostnega kopiranja splača. Diski za domačo rabo niso namenjeni neprekinjenemu zapisovanju in branju podatkov v vročih prostorih na stalnih vibracijah, kar je razlog za precej velik odstotek odpovedi. Strežniški diski imajo daljše garancije, kar pomeni, da so tolerance pri proizvodnji nižje, diski pa vzdržljivejši - in seveda dražji.
SSD-ji so na trgu premalo časa in premalo razširjeni, da tudi zanje imeli tako obširne statistike. Na te bo treba počakati še nekaj let.
V tej študiji so ugotovili, da se diski ne držijo zgoraj omenjene U-krivulje, ampak da hitrost kvarjenja ves čas narašča. Zanimiva bi bila primerjava med metodologijama obeh študij...
Nekje na podstrešju imam enega okoli 10 let, 20 GB, nazadnje je še deloval, podatki zgledali OK (že takrat sem ga iz predalov vzel, ni bil v uporabi; žal skoraj nič na njem ni imeli checksuma ali has, da bi lahko preveril bitrot, berljivo pa je bilo vse, torej ni javilo nobenih read errorjev, niti CRC)
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Drug graf NI ekvivalenten prvem (tko na oko). Res da je hitrost crkovanja mogoče razdeliti na tri dele, ampak v prvem delu je hitrost ckovanja bolj kot ne konstantana (ne kot na prvem grafu), nato pade skoraj na nič (ne kot na prvem grafu, kjer je konstantna in še vedno precej visoka in končno zelo hitro naraste spet na neko drugo konstantno vrednost. Čem samo rečt, da če bi gledal odvod drugega grafa ne dobiš prvega (no se mi ni dal preverjat, samo tko na prvi pogled. Zato mi je neki sumljivo.
Nekje na podstrešju imam enega okoli 10 let, 20 GB, nazadnje je še deloval, podatki zgledali OK (že takrat sem ga iz predalov vzel, ni bil v uporabi; žal skoraj nič na njem ni imeli checksuma ali has, da bi lahko preveril bitrot, berljivo pa je bilo vse, torej ni javilo nobenih read errorjev, niti CRC)
1999 IBM 25gb, delal bolj ali manj 24/7 do 2007, potem nekaj let stal v predalu, sedaj spet dela 24/7. Verjetno edini disk, ki mu zaupam pomembne podatke. Imam še en delujoč 20MB MFM disk s pripadajočim 8bit isa kontrolerjem. Nazadnje sem ga za štos testiral pred nekaj leti, read speed je okrog 600kB/s :D
Nobenmu disku ni za zaupati, pomembni podatki morjo vedno imeti backup ali replikacijo(RAID).
Veliko uporabnikov računalnikov se sploh ne zaveda, da ima bad sektorje na disku, dokler se to ne začne kazati v okvari datotek, velikokrat pa tudi sistem rata nestabilen, neodziven.
osebno mam 2x3TB wd red in sem še vedno paranoičen, da se bosta pokvarila oba hkrati. Bo treba kupit dodaten NAS še z Seagate-i za 24/7 in narediti še replikacijo vsega tja
Pa sej ni fora kolk je disk star, problem je v letih delovanja..
Ja in ne. Lahko ima malo delovne dobe pa ogromno vklopov in izklopov, ki so lahko še bolj škodljivi kot pa če disk deluje 24/7 pa čeprav nič aktivno ne zapisuje/bere.
Imam pa sam WD Caviar Black 2TB, ki ima za sabo kar precej delovnih ur. Imam tud gor softwarski SMART monitoring s Crystal Disk Info. Podatki sicer niso noro kritični, vseeno pa jih nočem izgubit. Prvi moment, ko mi začne kaj javljat grem po novega, sploh če bo kakšen kritičen parameter.
Je pa ta Caviar Black narejen po isti konstrukciji kot serverski RE4, samo da ga ne testirajo tolk rigorozno in da ne podpira RAID polj. Tko da imam kar precej zaupanja vanj.
Odkar mi je v mašini krepnil 2 TB green od WD sem čisto na jajcih kar se tiče zanesljivosti teh vrtečih plošč. Sedaj imam podatke na zunanjih diskih. Jih vklopim po potrebi, da prenesem in jih potem ugasnem. Pregledal tudi kaj je najboljšega od programja in to naj bi bil HDD Sentinel. Pa mi kaže weak, ne slabe sektorje na WD Black in RE diskih, oba velikosti 2 tera. Torej me čaka kopiranje na zunanje, podroben pregled, format pa nazaj zapisovanje... jao, boli glava Nekdo je tukaj omenil RAID. Sem ga hotel imeti raid 5-ko, pa ni šoldi za tri nove diske. Sem pa zasledil zanimiv čalanek, spodaj link, priporočam branje, ga ni veliko, je pa zanimiv pogled. Res se danes sprašujem, ali sploh še obstajajo diski, ki bi jim lahko zaupal...
Ne moreš imet WD Green za neko merilo. To so najbolj pofl diski za masovno potrošnjo. Black, Red, RE in Velociraptor, ti pa so mišljeni za konkretno uporabo in so dost bolj zanesljivi in trpežni. Sam sicer prisegam na Caviar Black, bi pa si definitivno omislil Velociraptorja, če ga bojo kdaj izdali v 2TB izvedbi. Zaenkrat so pri 1 TB, tko da grozno daleč to ni. SSD za cache pa že imam sedaj, tko da imam potem hibridni sistem.
Najstarejši, katerega še uporabljam je Hitachi 160GB (2005 ali 2006), za sabo ima že kar lepo ''delovno dobo'' delovanja, preračunanih 6 let in še malo, pa je kot nov, uprablja pa se nonstop že vsa njegova leta delovanja, edino glasen je malo.
>Sicer pa diski na polici in nikoli vklopljeni prezivijo kar precej casa
Jaz sem nekje bral, da sploh ni dobra ideja, da si omisliš disk, ga enkrat priklopiš, backupiraš podatke in spraviš. Pravili so, da je velika verjetnost, da ta disk, tudi če je bil lepo zapakiran, po desetih letih več ne bo berljiv.
Zakaj TOČNO, pa bi moral poiskati, ugibam pa, da zaradi materialov.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Pomeni, da imaš slabe sektorje. Če si lahko privoščiš, prepiši cel disk z ničlami in nato poženi full smart test.
Nonsens.
1.) Višja je številka, boljše je. Te vrednosti startajo pri 200 (ali 100, odvisno od modela diska) in se potem z okvarami nižajo. Kdaj je problem resen, pove tretji stolpec (Threshold). 2.) Ni navedel tretje vrednosti, niti še bolj pomembne četrte, ki je dejansko število napak. (ki je pri njem 100% nula)
Naslednjič celo sliko prilepit, posebej pri odčitkih, ki jih ne znate sami ovrednotiti.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Nobenmu disku ni za zaupati, pomembni podatki morjo vedno imeti backup ali replikacijo(RAID).
Veliko uporabnikov računalnikov se sploh ne zaveda, da ima bad sektorje na disku, dokler se to ne začne kazati v okvari datotek, velikokrat pa tudi sistem rata nestabilen, neodziven.
>Sicer pa diski na polici in nikoli vklopljeni prezivijo kar precej casa
Jaz sem nekje bral, da sploh ni dobra ideja, da si omisliš disk, ga enkrat priklopiš, backupiraš podatke in spraviš. Pravili so, da je velika verjetnost, da ta disk, tudi če je bil lepo zapakiran, po desetih letih več ne bo berljiv.
Zakaj TOČNO, pa bi moral poiskati, ugibam pa, da zaradi materialov.
Si prepričan, da to velja za HDD? Prej bi rekel za ostale prenosne medije.
Nekje na podstrešju imam enega okoli 10 let, 20 GB, nazadnje je še deloval, podatki zgledali OK (že takrat sem ga iz predalov vzel, ni bil v uporabi; žal skoraj nič na njem ni imeli checksuma ali has, da bi lahko preveril bitrot, berljivo pa je bilo vse, torej ni javilo nobenih read errorjev, niti CRC)
Če imaš 20Gb disk, ni star nekje 10 ampak prej 15 let, če ne več.
Imam delujoč scsi disk seagate 34573N, ki se vrti na 7.200 obratih in je 4.5Gb velik. Deluje brez napak, pa je iz leta 97 ali 98. Pa ene par starih diskov sem sedaj arhiviral, ki so bili še z IDE vmesnikom za kolege. Najmanjši je bil 1.7Gb bigfoot (5,25"). Vsi so še delal brez napak. To ne morešverjet, kakšne mašine imajo nekateri še doma in delajo brez problemov (486 DX4 120MHZ z 800Mb diskom še vedno deluje pri kolegu, na njem pa windows 95 že od začetka).
Seagate ST-251 MFM 42 MB iz leta 1986 v Mikrohit XT clone PC-ju, pognan letos poleti, še vedno deluje brezhibno
A rabiš eksterni disketnik 5,25" za to mašino. Imam enega še v omari s kartico in kablom, da ga lahko na XT priklopiš.
Imam pa tudi 8" disketo s 4kb prostora.
Včasih sem zgiral te stvari, pa se jih je preveč nabralo in jih sedaj računalničarjem talam za rojstne dneve. Nazadnje sem podaril original microsoft dos 3.3 v lični škatli na 5,25 in 3.5" disketah in z navodili (še original zapakiran).
Asrock X99 Extreme 4 | Intel E5-2683V4 ES | 64GB DDR4 2400MHz ECC |
Samsung 250GB M.2 | Asus 1070 TI | 850W Antec | LC Tank Buster
Meni se zdi, da so bili starejši diski... recimo do nekje 250GB vseeno dosti bolj zanesljivi (Ok so bile kake slabe serije, spomnim se Maxtor 20Gb to je crkavalo kot za stavo). Pač manj plošč, bolj počasi so se vrteli in poslednično manjša obraba. Da pa jih crkne samo 20% do 3-4 let...ne vem. Po moje jih kar dosti več.
Diski so čedalje slabše narejeni. Crkujejo kar pogosto. Rihtam računalnike, in kar pogosto prinesejo pa disk fuč... Včasih diski niso in niso crknli, zdej pa kar pogosto...
AMD Phenom II 1090T,ASUS M4A89GTD PRO/USB3,12 Gb RAM(2x4Gb,2x2Gb)-1.600Mhz,
GMC H70, Gigabyte R9 270X, Samsung 850 EVO 250GB,WD 2Tb(G),Scythe 700W, LG 23''.
Če imaš 20Gb disk, ni star nekje 10 ampak prej 15 let, če ne več.
20gb trdi diski so postali standard nekje od leta 2000 dalje, tako da definitivno ne more biti star 15 let ali več. Vsaj pri navadnih smrtnikih ne. Sam sem kupil hdd s tako kapaciteto konec leta 2001.
Kakorkoli, sam imam v enem starem pentiumu 200MMX še popolnoma delujoč 4gb Seagate iz leta 1998. Sicer je najglasnejša komponenta v celi kišti ampak dela. V trenutni kišti pa sta oba diska stara več kot 4 leta (WD black in Samsung F1), zunanji dobri 2 leti in zaenkrat vse dela (trkam po lesu - še posebej za zunanjega, ker je zloglasni WD Mybook). Pravzaprav mi je v celih 20 letih od natanko 20 hdd-jev (18 notranjih, 2 zunanja) crknil samo eden (Quantum 1.2gb) pa še to zato, ker sem po nesreči brcnil v kišto. Torej imam zaenkrat kar srečo.
Nobenmu disku ni za zaupati, pomembni podatki morjo vedno imeti backup ali replikacijo(RAID).
Jaz bi tukaj ločil backup in RAID. Ni namreč dobra praksa, da koncept backupa prepustiš RAID-u. RAID (1 ali 5) je v prvi vrsti namenjen samo preventivi pred uničenjem podatkov oziroma sistema. Backup pa mora biti ločen proces, kjer pomembne podatke urejeno shranjuješ ali pa jih zraven še verzioniraš, saj samo tako zagotoviš, da boš imel te podatke dokaj varno spravljene. Primer: lahko se ti pripeti, da ponesreči pobrišeš direktorij na disku. RAID ti bo te podatke na vseh diskih preprosto pobrisal in obnovil jih boš lahko samo s pomočjo backupa, če ga seveda imaš. Ali pa s kako Recuvo, če imaš srečo (oz. če napako hitro opaziš). Lahko pa seveda kombiniraš oboje, backup in RAID, ter si s tem trdno prepričan v varnost svojih podatkov. :)
Tukaj je potrebno vedeti, kar je @mihor že napisal; RAID NI BACKUP! To je potrebno ločiti. Tudi sam sem osebno razmišljal za 24/7 strežnik, ki bi služil za risanke otrokom, slike punci in košnji travnika, na njem bi pa fural free nas in ZFS datotečje, vendar sem se ustavil pri informaciji, da je zaželjeno za vsak tera diskovja imeti en giga rama. Kar pomeni, da bi imel za 4 diske po 2 tera spomina za 8 giga... Vsaj tako piše v priporočilih Mi pa ni jasno, zakaj več sistemov ne osvoji ZFS datotečnega sistema? Bi znal kdo odgovoriti na to, prosim? Kolikor sem bral po netu, je ZFS edini pravi datotečni sistem, ki bi ga človek moral imeti...
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
.
diskom razdeljenim na dve particiji. Dela ko urca. Točne starosti gajbe ne vem, sam ma veteran zihr že čez 13let 
Torej imam zaenkrat kar srečo. 