Kot razkriva Financial Times, so cene zelo nizke. Osnovne podatke, kot so ime, spol, lokacija in elektronska pošta, lahko dobite že za 0,50 dolarja na 1000 oseb. Če potrebujete podatke o osebah, ki so jih algoritmi označili kot vplivne v svojem socialnem krogu, cena poskoči na 0,75 dolarja. Dodatek nekaterih drugih informacij, recimo o prihodkih in zgodovini nakupov, ceno dvigne na še vedno skromen dolar na 1000 oseb. Kot pojasnjujejo strokovnjaki, je vrednost podatkov za eno oseb praktično nična - od tod tudi nizka cena. Šele podatki o množici, kjer se začno kazati statistične zakonitosti, imajo vrednost.
Nekoliko več so vredni zelo detajlni podatki, recimo ali oseba trpi zaradi algerij, ali uporablja preparate za hujšanje itn. LeadsPlease.com prodaja imena in naslove ljudi, ki so bolni (rak, depresija in podobno), kar je dražje blago. To vas stane 0,26 dolarja na eno osebo, so pa mogoči količinski popusti. ALC Data, recimo, prodaja podobne podatke, le da so združeni in posortirani po bonitetni oceni.
Iz tega se lahko naučimo dvoje. Prvič, osebni podatki sami po sebi niso vredni veliki, ampak iz njih vrednost iztisne šele količina in algoritmi za sortiranje. Drugič, preprosti osebni podatki so že tako enostavno dostopno blago, da skorajda nikogar več ne zanima. Sedaj gredo bistveno bolj v promet specializirani podatki, kot je zgodovina nakupov, zdravstveno stanje itn. Ali je to legalno, pa v ZDA že premlevata zvezna komisija za trgovino in kongres. V Evropi pa že vemo, da ni.
