Pred poldrugim letom smo pisali o prvi tovrstni raziskavi, ko so na Univerzi Cornell analizirali pol milijarde zapisov na Twitterju in ugotovili, da so ljudje najsrečnejši zjutraj, potem pa čez dan njihovo razpoloženje upada. Raziskava je bila tedaj spričo svoje revolucionarne metodologije objavljena kar v Science. Sedaj imamo pred seboj rezultate nove podobne raziskave, ki je z analizo zapisov na Twitterju ugotavljala, kje so ljudje najsrečnejši. Odgovor je zanimiv - čim dlje od doma.
Znanstveniki z Univerze v Vermontu so pogledali, kako je oddaljenost od doma korelirana s srečo. To ni tako trivialno početje, zato so morali izdelati metodologijo, kako ovrednotiti srečo in kako ugotoviti, kje kdo živi. Srečo so merili s hedonometrom, ki je že precej uveljavljen pristop v tovrstnih raziskava. Posamezne besede imajo namreč pozitivni (novo, odlično, kava, kosilo ...), druge pa negativni naboj (ne, ne maram, dolgočasen, preklet ...), kar omogoča izračun indeksa sreče za vsak stavek na Twitterj. Analizirali so štiri milijarde zapisov in izmed teh jih je bil približno odstotek opremljenih z GPS-koordinatami. Sedaj so morali ugotoviti še, kje so ti ljudje doma, kar ni težko. Ljudje se največ zadržujemo in se najpogosteje vračamo domov in v službo, tako da je od tam tudi poslanih največ zapisov na Twitter. Iz teh podatkov so na vzorcu 37 milijonov zapisov opazovali korelacijo med oddaljenostjo od doma in razpoloženjem.
Zanimivo je, da se na kratke razdalje (recimo do nekaj kilometrov, kar je običajno oddaljenost delovnega mesta) razpoloženje z oddaljenostjo slabša. Potem pa se trend obrne in dejansko čim dlje, kot smo od doma, tem srečnejši smo. Zdi se torej, da so raziskovalci odkrili toplo vodo. Najbolj nesrečni smo v službi, zelo dobre volje pa smo na počitnicah. Še več, odkrili so tudi, da so ljudje, ki so večkrat na potovanju, srečnejši. To gre lahko seveda pripisati tudi njihovemu višjemu ekonomskemu položaju.
A to ni vsa zgodba. Raziskava si zasluži pozornost zato, ker dokazuje, da nove tehnologije dajejo nove podatke in omogočajo analize, ki pred tem niso bile mogoče na tak način. In to je glavna povedna vrednost teh izsledkov. Čeprav moramo rezultate tolmačiti z zrnom soli, saj nikakor ni nujno, da so pozitivni zapisi na Twitterju vedno odraz sreče. A v povprečju pa verjetno so. Tudi reprezentativnost vzorca je lahko predmet debate, saj je Twitter priljubljen pri določeni starostni populaciji, medtem ko ga starejši ljudje precej manj uporabljajo.
