Razjarjeni avtorji dosegli zaprtje strani za posojanje kindle/nook e-knjig

O

Idealen sistem že obstaja. Kupiš in imaš. Lahko posodiš ali podariš, komurkoli hočeš. Obstaja veliko ljudi, ki si po izposoji knjige potem kupijo izvod za svojo domačo knjižnico. Od kod mislite, da pridejo vse tiste knjige na policah vsakega urejenega doma?

Pač nihče ne kupuje nezanimivega čtiva. Sistem deluje, samo avtorji straniščnega čtiva tega nočejo priznati.

Kako najraje bereš, z knjigo v postelji ali na presvetlem zaslonu? Tiskano čtivo ima svoj čar. Vsakič, ko zmanjka elektrike, vzamem knjigo, se usedem in berem v miru. Zgolj zato še vedno kupujem knjige, ki naredijo vtis name.

Obstaja veliko ljudi, ki si po izposoji knjige potem kupijo izvod za svojo domačo knjižnico.

To verjetno lažeš samemu sebi, ali pa si popolnoma odtujen od resničnega življenja. Praktično nihče ne kupi knjige, ki si jo je prej izposodil, mogoče kvečjemu kakšen priročnik, pa še to redko. Tisti, ki kupujejo knjige, jih ne čekirajo prej v knjižnici.

Pri nas se avtorji leposlovja ne pritožujejo prav veliko nad knjižnicami, ker so le zelo redki plačani glede na število prodanih izvodov. Od založnika dobijo pavšal in če potem kapne kaj še na račun knjižnične izposoje, toliko bolje.

Je pa vsakomur, ki pozna sceno, jasno, da knjižnice, takšne kot so, v resnici najverjetneje delajo več škode kulturi kot koristi. Na cobissu si lahko vsak pogleda, katere knjige so najbolj izposojane - prevedeni bestselerji, ki kakšne posebne kulturne vrednosti praviloma nimajo, in so načeloma čisto tržno blago, pa vendar njihovo branje država (se pravi davkoplačevalci) na veliko subvencionira. Namesto da bi si ljudje takšne knjige kupovali in bi državi ostalo več denarja za subvencioniranje slovenske kulture, poleg tega pa bi imele zaradi boljše prodaje tudi založbe več denarja za financiranje domače kulture in honorarje prevajalcev (kar bi dvignilo pogosto porazno kakovost prevodov).

O.

Kako najraje bereš, z knjigo v postelji ali na presvetlem zaslonu?

Za Kindle & co. si kdaj slišal? Vzameš v posteljo. Za gumb, s katerim nastavljaš svetlost zaslona verjetno tudi še nisi slišal? Ali za zaslone e-ink?

Vsakič, ko zmanjka elektrike, vzamem knjigo, se usedem in berem v miru.

Samo pazi, da si ob svečah ne boš pokvaril oči. S Kindlom lahko knjigo bereš tudi, kot zmanjka elektrike.

O.

Moram res pofotkat svoje polne police?

In vsako od teh knjig si si najprej sposodil v knjižnici? Mogoče si ti rahlo čudaška izjema, ki to počne, ampak lahko ti zagotovim, da ima veliko ljudi veliko knjig, ampak zelo malo od teh si je te knjige najprej sposodilo v knjižnici. Knjige ljudje kupujejo med drugim ravno zato, da si jih ni treba sposojati v knjižnici.

O.

Knjigo kupim, če naredi velik vtis name. Ne pove to dosti? Ni važno, kako. Lahko, da sem si jo prej izposodil v knjižnici. Lahko, da mi jo je priporočil kak prijatelj s podobnimi okusi kot jaz. Marsikatero čtivo je tako dobro, da ga preberemo večkrat, in to kadarkoli si zaželimo. S tem, ko pristane na domači polici, postane del našega življenja in nekakšen statusni simbol. To polico vidi vsak obiskovalec.

In pri vseh, ki sem jih obiskal, sem videl podobne domače knjižnice. Nekateri so imeli za cele omare čtiva, eden je bil svetovni popotnik, drugi pa bibliofil.

Sicer pa pojdite v knjigarne. Police so še vedno polne knjig, ki se prodajajo. Le kdo jih kupuje, če menite, da ni več prometa zaradi vseh e-knjig in knjižnic?

Le kdo jih kupuje, če menite, da ni več prometa zaradi vseh e-knjig in knjižnic?

A je mogoče kdo rekel, da nihče več ne kupuje knjig? Stvar je samo v tem, da se jih kupuje čedalje manj, med drugim tudi zaradi tega, ker jih lahko na nezakonit način dobiš zastonj.

O.

Avtorji radi pozabljajo, da se njihova (materialna avtorska) pravica do distribuiranja izčrpa s prvo prodajo.

Nič ne pozabljajo, samo zavedajo se, da je v digitalnem svetu drugače kot v papirnatem, zato so proti takšnim brezplačnim spletnim "knjižnicam". Papirnato knjigo lahko posodiš nekaj prijateljem in znancem, doseg je zelo omejen in po 10-20 branjih je knjiga tudi fizično iztrošena. V digitalnem svetu pa je lahko enkrat kupljena knjiga ves čas "v obtoku", tudi če jo lahko bere samo po en bralec. V enem letu jo lahko prebere 25 bralcev in ker pri e-knjigah pravzaprav ni razlike, ali jo kupiš, ali si jo brezplačno sposodiš, si ni težko predstavljati, kakšen vpliv na prodajo ima to. Mirno lahko privzamemo, da bo najbolj zanimive knjige kupil en, bralcev bo pa sto. Če bi od teh stotih samo deset sicer kupilo to knjigo, to pomeni 10x manjšo prodajo. Ampak ja, dokler ne poskušaš živeti od pisanja (ali založništva), nimaš pojma, kaj v resnici pomenijo te številke.

O.

Problem je seveda v tem, ker ne razumeš, da to škoduje kakovosti kulture in s tem družbi nasploh, še zlasti na majhnih trgih. Če se nekulturneži tega ne zavedajo, še ne pomeni, da ni res.

O.

ja, zgleda da bo z e-knjigami isto kot z musko in filmi....

techfreak :) je 10. avg 2012 ob 20:00 izjavil:

Pa očitno še niste ugotovili, da bi podoben model kot je knjižnica (dostop do široke palete avtorskih del, sorazmerno nizka cena), brez vsega DRM-ja, ki legalnemu uporabniku greni življenje, verjetno deloval, tako kot delujejo streaming servisi in Steam?

In od kdaj streaming servisi in Steam nimajo DRMja? Prvič slišim kaj takšnega.

Steam "DRM" je joke. Menjas njihov steam API dll s crackanim (dostopen brez problema na googlu) in ti dela biloker program/spil. Sumim da je to tko narjeno namerno. Saj ves, cim manj problemov za ljudi ki so dejansko kupli pa tko naprej. Je pa res da ne mores igrat online s crackano igro (ker se ne poveze v steam, in ne dobi pravih podatkov o licenci).

ter mi (recimo) razpade - da je pošteno do avtorjev, da kupim nov izvod knjige?

Ja, če ne znaš dovolj pazit nanjo, zakaj ne? A ko ti začne razpadati avto, s katerim se voziš na morje, pričakuješ od proizvajalca novega? Prav tako vsi vemo, da če kupiš dražjo trdo vezano knjigo, bo zdržala dlje kot ceneni paperback. Lahko jo pa neseš tudi h knjigovezu, da ti jo na novo zveže. Svoje čase so imeli s tem precej posla.

nekateri ponudniki digitalnih vsebin [programov, iger] svojim kupcem v primeru poškodovanja/uničenja izvirnega medija ponujajo nadomestni medij

Saj verjetno sam dobro veš, da zadeve niso primerljive. Digitalni nosilec lahko uniči ena sama praska, papirnatega pa ne.

Bi pa lahko zaradi mene ceno izdelka delili tudi na dva dela - vsebino in nosilec. In bi v primeru poškodovanja nosilca plačal samo za nov nosilec, ne pa tudi za vsebino. Počasi bodo nosilci tako ali tako izginili nekje v oblaku.

O.

Okapi je 11. avg 2012 ob 19:56 izjavil:

Digitalni nosilec lahko uniči ena sama praska, papirnatega pa ne.

In niti nima veze kakšen je nosilec, ker večina cene je tako licenca za dostop do dela, ki jo dobiš ob nakupu. Dokler imaš dokaz o nakupu tako ne bi smelo biti pomembno, ali bereš Kindle/hardcover verzijo ali pa prenešen PDF iz interneta.

Tako tudi pri posoji ne bi smelo biti razlike, ker si že plačal ceno za licenco ter za distribucijo avtorskega dela do tebe (ni pomembno ali je v fizični obliki ali pa v digitalni).

Saj zato pa pravim, da v tem konkretnem primeru je očitno šlo za nesporazum. Ti avtorji, ki so se bunili, očitno niso vedeli, da lahko vsak samo 1x posodi knjigo, ker če bi vedeli, se skoraj sigurno ne bi pritoževali. Pač so mislili, da gre še za en Napster. Lahko bi jim kdo prijazno razložil in bi bil mir.

O.

Ja, točno tako je bilo.

O.

driver_x je 11. avg 2012 ob 20:15 izjavil:

Okapi je 11. avg 2012 ob 19:26 izjavil:

Pisal sem na splošno - da v digitalnem svetu ne morejo veljati enaka pravila izposoje kot v papirnatem.

Saj ne veljajo. Klasično kjigo malo težje posojaš po celem svetu, omenjal si tudi obrabo. Digitalno knjigo pa so omejili na eno izposojo, za kar so menili, da je nekako enakovredno.

Še vseeno je pa takšen način neprimeren in veliko bolj omejen kot pri klasičnih knjigah.

driver_x je 11. avg 2012 ob 11:11 izjavil:

Koliko pa dobiš od knjige, izposojene na način, ki je objavljen v novici?

Koliko pa dobiš od knjige izposojene od svojega prijatelja?

Sicer pa jaz sem take vrste človek, da sem knjige, ki so mi bile všeč (ko sem si jih izposodil ali dobil na travniku) potem tudi dejansko kupil. In to kar precej knjig.

In da, bistveno je tole: dajanje knjig na posodo (t.j. neodplačno) ni nezakonito. Bo pa treba še enkrat prebrati Pravico brati.

Esejček je bil napisan leta 1997 in takrat so se iz Stallmana norca delali. Ko sem zadevo prevedel v slovenščino leta 2006, je bil marsikdo mnenja, da gre za fantazijo. Ampak počasi se zadeve uresničujejo.

Okapi je 11. avg 2012 ob 21:44 izjavil:

Tule bi pa rad, da bi zaradi obrabe nosilca moral kupiti ne le nov nosilec, ampak nov primerek avtorskega dela.

Upam, da ne živiš v zablodi, da v ceni avta ni vključenih nobenih avtorske pravice? V ceno je v resnici vključena cena stotin patentov, copyrigthov, trademarkov ... Po tvoji logiki bi moral dobiti pri nakupu naslednjega avta istega modela kar konkreten popust.

Pa če ti v požaru zgori umetniška slika, bi ti jo moral slikar na novo naslikati, ti mu samo platno in barve plačaš.

O.

Joj. Sedaj si šel resno primerjati ceno avta s ceno avtorske pravice? In povsem zanemaril srž spotike - torej da je pri avtorskih delih cena nosilca praviloma zanemarljiva (limitirajoča k ničli), kar ne drži tudi pri avtih. (Naj te spomnim, avte si prvi v temo privlekel ti.)

Od kje ideja, da bi mi slikar "moral" sliko na novo naslikati? A sem kje zahteval, da mi mora pisatelj kakorkoli "pomagati" pri reprodukciji/predelavi zakonito pridobljenega primerka njegovega dela? (Not.)

Tole pretepanje slamnatih mož, Okapi, res ni vredno človeka za tvojim nickom.

torej da je pri avtorskih delih cena nosilca praviloma zanemarljiva (limitirajoča k ničli),

Pri papirnatih knjigah niti približno. Verjetno se ti niti sanja ne, kakšni stroški so povezani z izdajanjem, tiskanjem, distribucijo in prodajo knjig.

Pri digitalni distribuciji pa, če se je ne greš čisto amatersko, za zdaj ni bistveno drugače.

O.

Okapi je 12. avg 2012 ob 01:43 izjavil:

Pa ko je govora o limitiranju proti ničli, je treba še nekaj vedeti - mene niti slučajno ne zanimajo razmerja pri tisti stotinki promila avtorjev z milijonskimi nakladami, ampak kako je pri 99% avtorjih, ki prodajo nekaj tisoč (ali pri nas nekaj sto) izvodov. Ker ti so tisti, ki sem jim najbolj pozna piratiziranje, kraja in brezplačna izposoja.

O.

haha, torej, bi bilo treba za začetek izključit brezplačno izposojo, ker je to najlažje al kaj? Ali pa doseči nekako, preko zakonov, da knjižnice več plačujejo, da bi za vsako izposojo avtorji dobili več? In bralci plačevali več?
Mathai ima prav, z vsakim dnevom smo bližje....

Nekateri dobijo en drobiž.

O.

Če je denarja malo, ne moreš deliti drugače, kot tako, da vsak dobi nekaj drobiža.

O.

FAQ-ja ne znajo prebrat toda ni jim problem zmerjat ljudi s tatovi ? ;) Pa da isti avtorji downloadajo filme hehe (skrinšot na vrhu).

"Vsak naj pomete pred svojim pragom", mi pride na misel.

Okapi je 13. avg 2012 ob 13:08 izjavil:

jaz si knjige najprej izposodim v knjižnjici in nato kupim, če si mi zdi zadeva primerna za domačo zbirko.

Seveda.

O.

Ne štekam čist ? Imam plan dokončati knjižnjico mojih top100 (or so) knjig, da bodo otroci lahko brali. Priznam pa, da to niso povečini indie avtorji temveč Martin, Tolkien, Eco, itd.

PaX_MaN je 13. avg 2012 ob 13:07 izjavil:

FAQ-ja ne znajo prebrat toda ni jim problem zmerjat ljudi s tatovi ? ;) Pa da isti avtorji downloadajo filme hehe (skrinšot na vrhu).

"Vsak naj pomete pred svojim pragom", mi pride na misel.

A oni so ? ;)