»

IBM odkril tehnologijo, ki obljublja tisočkrat večje diske

Nature - IBM je v praksi demonstriral koncept, ki bi v prihodnosti lahko prinesel diske s tisočkrat večjo kapaciteto. Uspeli so obdržati magnetizacijo enega samega atoma, kar je tudi najmanjši mogoč delec, ki ga v disku teoretično lahko uporabimo za hranjenje podatkov. O odkritju pišejo v reviji Nature, kar dokazuje, da je preboj zaenkrat še zelo akademski, a po drugi strani, da ima resen potencial.

Trenutna magnetna zrnca na ploščah diskov so velika nekaj milijonov atomov, kar je že zelo malo. Manjša kot so, bolj so občutljiva na motnje iz okolice in termični šum. Nove tehnologije zapisa, ki so že komercialno uporabne, zato uporabljajo različne trike, kako obdržati magnetizacijo zrnc zanesljivo, hkrati pa na diske stlačiti čim več podatkov.

...

21 komentarjev

IBM shranil bit podatkov z 12 atomi

PhysOrg.com - Podatke na trde diske shranjujemo z magnetim zapisom. Vsak kos informacije v svoji srži sestoji iz bitov, ki so na magnetnem nosilcu zapisani kot ničle in enice. Zapisujemo jih in med njimi razlikujemo po predznaku magnetizacije. V grobem si torej moremo trde diske predstavljati kot ogromne množice predelkov, v katerih so magnetne domene urejeno postavljene v eno ali drugo smer - vsak tak predelek shrani en bit informacij. Manjši kot so predelki, več bitov lahko shranimo na enaki površini.

Znanstveniki iz IBM-a so v sodelovanju z nemškim raziskovalnim centrom CFEL uspeli en bit shraniti s samo 12 atomi, kar je za več velikostnih razredov manj kot v današnjih trdih...

21 komentarjev

Nobelova nagrada za kemijo 2011

Slo-Tech - Danes je Švedska kraljeva akademija znanosti v Stockholmu objavila ime letošnjega prejemnika Nobelove nagrade za kemijo. Za svoj doprinos na področju kemije nagrado prejme Dan Shechtman (Izrael) za odkritje kvazikristalov.

Kvazikristali imajo za razliko od klasičnih kristalov, ki imajo predvidljive konfiguracije, tri-, štiri- ali šestštevne simetrijske osi in (v idealnosti neskončno) periodičnost, drugačno konfiguracijo, zaradi česar znanstveniki dolgo časa sploh niso razmišljali o njihovem obstoju v naravi. V matematiki je seveda mogoče opisati vzorec aperiodičnega mozaika, kot je to storil Roger Penrose, a v naravi ga niso pričakovali. Shechtman...

1 komentar

Poliuranski klastri so molekularni magneti

PhysOrg.com - Z Univerze v Nottinghamu poročajo o izdelavi molekularnega magneta (SMM, single-molecule magnet) iz dveh atomov urana-238, o čemer poročajo v članku A delocalized arene-bridged diuranium single-molecule magnet v Nature Chemistry. Molekularni magneti so predmet živahnih raziskav, ker obljubljajo izdelavo tehnologije za shranjevanje podatkov, ki bo nudila več stokrat gostejši zapis od klasičnih trdih diskov.

Steve Liddle, ki se ukvarja s kemijo urana, je uranove atome povezal z molekulami toluena. Nastali kompleks je izkazoval magnetne lastnosti. SMM so namreč posebna skupina molekul, ki so magnetne na molekularnem nivoju. Pod določeno temperaturo blokiranja se pojavi magnetna histereza in molekula se vede kot majhen trajni magnet. To pomeni, da se v njih za razliko od...

24 komentarjev

Najpodrobnejša slika atoma

Struktura atoma

Slashdot - Ukrajinski raziskovalci z Inštituta za fiziko in tehnologijo v Harkovu so objavili, da so posneli doslej najbolj podrobne slike atomov. Z elektronskimi mikroskopi atome zasledujemo in bolj ali manj uspešno slikamo že nekaj desetletij, a doslej še nikoli nismo uspeli posneti orbital. Nove slike kažejo motno modro obarvano področje, ki ustreza kvantomehanskim predpostavkam o obliki orbital. Orbitale so matematične funkcije, ki opisujejo verjetnost nahajanja elektronov v prostoru, pri grafični ponazoritvi pa običajno osenčimo prostor, kjer je verjetnost nahajanja elektronov večja od 95 odstotkov.

Ukrajinci so tokrat uporabili elektronski mikroskop na poljsko emisijo (FEEM). V vakuumu so sestavili verigo desetih...

38 komentarjev

Prva slika molekule

Pentacen

vir: IBM
New Scientist - Od iznajdbe vrstičnega tunelskega mikroskopa pred dobrimi dvajsetimi leti lahko vidimo ali vsaj otipamo posamezne atome. Prve posnetke smo sicer dobili že v 70. letih s transmisijsko elektronsko mikroskopijo, nove metode pa te slike še izboljšujejo. Paradoksalno pa večjih struktur, kot so denimo molekule, doslej ni bilo moč videti s takšno ločljivostjo. Problem tiči v nestabilnosti molekul, ki ne zdržijo takšnih sil kot atomi in se prehitro razletijo ob bombardiranju z elektroni.

Problema so se uspešno lotili na IBM Zürich, kjer so si pomagali z modifikacijo tehnike AFM (mikroskop na atomsko...

36 komentarjev