ComputerWorld - Moskovska državna univerza je objavila, da bodo do leta 2013 zgradili nov superračunalnik, ki bi se na sedanji lestvici najhitrejših zavihtel na drugo mesto. Na tej vodi japonski superračunalnik K, ki zmore 10.510 bilijonov operacij s plavajočo vejico na sekundo (10,51 petaflops), Rusi pa ciljajo na hitrost 10 petaflops. Konkurenca je daleč zadaj, saj je naslednji kitajski Tianhe-1A s komajda 2,57 petaflops, za njim pa prvi ameriški predstavnik Jaguar z 1,76 petaflops.
Za rusko univerzo bo nov superračunalnik sestavljalo domače visokotehnološko podjetje T-Platforms. Uporabili bodo tehnologijo procesorjev Sandy Bridge (ali Ivy Bridge) Xeon skupaj z naslednjo generacijo Nvidiinih grafičnih procesorjev Kepler (izjava za javnost), če bodo na voljo pa tudi že Intelove MIC-e. Trenutno ima moskovska univerza superračunalnik s hitrostjo 0,674 petaflops, ki ga je prav tako razvil T-Platforms.
Čemu točno bo novi superračunalnik namenjen, iz Rusije še niso sporočili. Jasno pa je, da si ZDA, Evropa, Rusija, Kitajska in Japonska prizadevajo razviti čim hitrejše superračunalnik, saj je dolgoročni cilj prebiti se v zmogljivostni razred eksaflops. S trenutno tehnologijo je to še nedosegljivo, a nekako do leta 2020 naj bi najsposobnejšim to uspelo. Novi ruski superračunalnik bo sicer uporabljal domačo pamet, kar se tiče sestave, povezave in seveda programiranja, a deli bodo vseeno proizvedeni po ameriških načrtih (procesorji, GPU-ji itd.). Kako težko je razviti povsem nov superračunalnik z izključno domačimi sestavnimi deli (torej od procesorske zasnove navzgor), pričajo kitajski poizkusi, ki so še nekaj velikostnih razredov za ameriškimi.
Čemu točno bo novi superračunalnik namenjen, iz Rusije še niso sporočili.
Računalnik predstavlja resours in se kot tak tudi izkorišča. Pomeni, da se lahko tudi zakupi del kapaciet za določeno časovno obdobje. Zelo smotrna uporaba posameznega vozlišča je taka, da ima natrpan urnik.
Lahko sprogramirajo dober scheduler, potem je teoretično obremenjenost skoraj vedno 100%, če le obstajajo pravilno definirane naloge.
Izstavljen račun je lahko recimo odvisen od integrala št. uporabljanih vozlišč po času, lahko pa se ponudi fiksna cena za določen problem neodvisno od števila operacij.
a je ta zadeva tolk zaj***...a ni problem samo v tem, kako veliko halo kdo nameni za ta superračunalnik, potem se pa procesorji nalagajo kot kocke en na drugega :)
se kdo spozna na te stvari..kje so največje težave pri gradnji teh zadev?
tut ni denarja za take projekte, kjer bi lahko fajn izkoristili moč clustra. prodaja ciklov ven ne šteje. rabis pa za tak cluster predvsem orenk klimo hlajenje, pa par mw moci za obratovanje.
FS in IJS imata cluster z 128 core skupno (al 96, ne vem vec na pamet) - xeoni e5xxx (ti tastari pac).
Po velikem razburjenju malo popravljam post, ker je bil napisan bolj nahitro. Ocitno tako zelo, da je nekatere skoraj vrglo iz stola ( se jim opravicujem :D ).
Torej na Kemijskem Institutu imajo/so imeli v gruce enosatvno povezanih vecje stevilo navadnih bolj zmogljivih racunalnikov. Programirajo (so?)jih v C (in fortran oz nekaj takega kakor se bezno spomnim)s posebnimi knjiznjicami(OpenMP in MPI), seveda na Linux-ih.
Vzdrzuje jih/jih je en prijazen starejsi gospod z dolgo belo bradio in je zares cista pojava. Software pa menda delajo in nadgrajujejo skupaj z nekimi japonci/kitajci? :D v okviru akademsko raziskovalnega omrezja al nekaj takega.
Torej ta post je bil misljen le kot zanimivost in opis ene obstojece alternative, ki pa je (bila?) operativna v primerjavi z ostalim drazjimi super duper super racunalnikom. Ker dokler nisem bil pred kaksnim leto oz. dvema pri njih sploh nisem vedal, da imamo kaj takega v slo. Le to sem zelel povedati.
Na KI je vec gruc racunalnikov. Ene vzdrzuje ta stricek, za ene sem bil do odhoda v Singapur odgovoren sam.
Nista pa nobena od teh clustrov vredna pol pi* mrzle vode, saj se na vec kot 8/16/32 jedrih (odvisno od stevila jeder v eni skatli) ne splaca racunati, saj je latenca mreze obupna. V splosnem to pomeni, da kaksnih res velikih problemov ne mores resevati, saj te omejuje mreza. Omenim naj se manjko schedulerja pa ti postane jasno, da je tovrsten cluster predvsem igracka tega mozicka z brado, ne pa resna zadeva.
Scheduler postopoma uvajamo na mojem bivsem oddelku, vendar gre sila pocasi.
Tele zverine pa imamo v Singapurju. Tako za dobit obcutek, kje je Slovenija na HPC zemljevidu.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
Na Kemijskem Institutu imajo po mojem mnenju najboljse vrste "super racunalnika" za slovenski trg. V gruco imajo enosatvno povezanih vecje stevilo navadnih bolj zmogljivih pc-jev (pc-ji so poceni ker je masnova proizvodnja pa se kolicinski popust se da dobit). Programirajo jih v C (in fortran oz nekaj takega kakor se bezno spomnim)s posebnimi knjiznjicami(OpenMP in MPI).
Zadeva je poceni, ce kaj crkne enostavno zamenjajo nov pc, ce je prestaro so racunalniki se vedno uporabni za pisarnisko delo... V primerjavi z pravimi super racunalniki, kjer je velika zacetna investicina, relativno hitro zastara, draga nadrgradna in vzdrzevanje ...
Bil sem pri njih prejsnje leto na "ekskurziji" ravno za ogled tega "super racunalnika". Po jedrih mislim, da je rekel tisti glavni, da imajo celo vec(ali zelo blizu njih, malo sem ze pozabil) kot ta nov na FS-ju pri cemer je FS dal velike denarje zanj. S tem da na KI so v okviru 20 -30 000 eur na FS pa 600 000 eur oz. tam okoli. Pa FS ne verjamem, da je sam sposoben vzdrzevati in popolnoma upravljati z njim, tako da imajo tudi tu vrjetno dodatne stroske.
Glede IJS pa kakor sm slisal se jim bolj prah nabira, kot da bi ga kaj resno in veliko uporabljali.
citiram post, da ne bos zbrisal brukanja. navadne delovne postaje so popolnoma napacna izbira za SR, tut zato, ker z racunalnikom z 2x 6jedrni xeon (recimo) nimas kaj za delat, enkrat ko ga ne rabis vec. moderne delovne postaje so tkarat ze obcutno hitrejše, manj porabijo... tko da je prihranek bolj klavrn. zraven tega je se star in se lahko hitro kaj pokvari, za kar nimas rezervnega dela, potem se pa jebi. zraven tega je pa lan obupen interconnect. ampak ok, ce delas vecinoma tko, da delas hkrati samo na enem fizicnem racunalu (4-16 jeder, kolikor jih pac ma), se gre. ce bi pa rad kaj vec, je pa ze kriza.
vem, ker sem nekaj casa delal na takem racunalu. 2x nek hud opteron (za tiste case), ga je pa vsak core duo sekal na polni crti (proc za par 10e).
o fs in ijs raje ne govori, ker nimas pojma. tut cene si zgresil fajn, vem iz inside sourcev.
Se to. Omenjeni so kitajski poskusi na podrocju HPC. Poglejte si lestvico TOP500, kjer je med prvimi desetimi racunalniki kar nekaj kitajskih. Kitajski superracunalniki so pomembni zato, ker so zgrajeni okrog derivatov MIPS/RISC jeder, kar pomeni, da imajo nizko porabo in nizke potrebe po hlajenju, hkrati jih pa lahko zadegas se pa se v serversko omaro...
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
@loki3000 : Sem napisal, da ne vem na decimalko kako je na FS-ju. Sem pa sel sedaj preveriti URADNE stevilke, ki jih je FS objavil, to pa je citiram: "Skupna vrednost superračunalnika HPC znaša okoli 550.000 EUR, oprema prostorov dodatnih 32.000 EUR in programska oprema še dodatnih 280.000 EUR. Skupaj torej gre za investicijo vredno približno 850.000 EUR."
Kot sem napisal v prvem postu je OKOLI(torej iz spomina), kjer nisem vstel vseh stroskov ki se se zravn prisli.
No saj lahko izbrisem post, ce te tako bode, ni bil namenjen provokaciji ali cemer koli. Zgolj kot primerjavo eno obstojeco alternativ, ki pa je operativna in ni (bila za svoje case) slaba! Se posebej ce gledas na stanje po sloveniji
Nista pa nobena od teh clustrov vredna pol pi* mrzle vode, saj se na vec kot 8/16/32 jedrih (odvisno od stevila jeder v eni skatli) ne splaca racunati, saj je latenca mreze obupna.
Infiniband je džabe in seka ... ko govoriš o HPC okolju je ethernet dober samo še za managment.
Nista pa nobena od teh clustrov vredna pol pi* mrzle vode, saj se na vec kot 8/16/32 jedrih (odvisno od stevila jeder v eni skatli) ne splaca racunati, saj je latenca mreze obupna.
Infiniband je džabe in seka ... ko govoriš o HPC okolju je ethernet dober samo še za managment.
FS se je dosti prevec skesirala za njihov cluster, dasiravno imajo zdaj na voljo nekaj sila uporabnega.
kaj pa je bilo okol tega? vem, da je bil sam razpis slabo narejen, zato majo recimo amd proce (12-core magny cours), kaj so pa se failali?
podobno kot ta stricek na KI so mel tut vcasih na ijs. za ponovno uporabo teh racunal je bolj kriz, vem, ker sem delal na enem takem... malo je verjetno pomagala tut slaba grafa, ampak se mu je poznalo, da je ze prezivel svoje...
Rusi pravijo, da bodo imeli nVidia Kepler. Superračunalnik brez GPGPU je zgrešena investicija...
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
ni nujno, odvisno za kaj ga rabis. ni vse, kar se racuna tle, custom koda.
Se ne strinjam. Če je workload za superračunalnik, potem mora podpirati GPGPU. Če se pa workload ne da dobro paralelizirati, potem si pa itak nimaš kaj pomagati z N procesorji v superračunalniku.
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
GPGPU ni tak sveti gral, kot ljudje mislijo. Sploh pa je pomembno pri HPC ne Peak, ampak sustained rate. Drugače se pa strinjam, da moraš pri načrtovanju superračunalnika misliti tudi na "add-on kartice" (GPGPU, MIC).
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Odvisno od tipa aplikacije, imaš dva ekstrema: - procesorsko intenzivne aplikacije (simulacije matematičnih modelov ipd.) - data mining aplikacije (npr. IBM Watson)
Za veliko računskih operacij je GPU primeren. V primeru da imaš pa veliko podatkovno bazo, je pa bolj pomemben pomnilniški podsistem. Če na podatkih ni veliko računanja, se z GPU ne pridobi dosti.
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
