Slo-Tech - Ta teden je posvečen Nobelovim nagradam, saj na Švedskem vsak dan dopoldne objavijo prejemnika nagrade v eni izmed kategorij. Tradicionalno v tem tednu tudi ameriška revija Annals of Improbable Research podeli svoje Ig Nobelove nagrade v Harvardovem Sanders Theatru. Ime Ig Nobel je besedna igra na angleško besedo ignoble, ki pomeni bodisi nizkega rodu bodisi podel, nizkoten.
Toda to ne pomeni, da gre za kakršnokoli norčevanje. Po besedah podeljevalca se te nagrade podelijo za povsem resne dosežke, "ki te najprej nasmejijo, nato pa ob njih začneš razmišljati". Letos so po vzoru pravih Nobelovih nagrad dodali tudi denarno vzpodbudo, ki nagradam primerno znaša 10 bilijonov zimbabvejskih dolarjev (zaradi podivjane inflacije v Zimbabveju to ni niti en evro).
Biologija: Libiao Zhang, Min Tan, Guangjian Zhu, Jianping Ye, Tiyu Hong, Shanyi Zhou in Shuyi Zhang (Kitajska) ter Gareth Jones (Velika Britanija) za znanstveno dokumentiranje felacije pri letečih lisicah (družina Pteropodidae).
Menedžment: Alessandro Pluchino, Andrea Rapisarda in Cesare Garofalo (Italija) za matematični dokaz, da bi bilo učinkoviteje, če bi napredovali naključni ljudje v organizacijah.
Kemija: Eric Adams, Scott Socolofsky, Stephen Masutani in British Petroleum, ker so ovrgli staro prepričanje, da se olje in voda ne mešata.
Ekonomija: finančni direktorji finančnih ustanov Goldman Sachs, AIG, Lehman Brothers, Bear Stearns, Merrill Lynch in Magnetar za odkritje novih načinov investiranja denarja, ki maksimirajo dobitek in minimizirajo tveganje.
Javno zdravstvo: Manuel Barbeito, Charles Mathews in Larry Taylor (ZDA) za eksperimentalni dokaz, da se mikrobi oprimejo bradatih znanstvenikov.
Mir: Richard Stephens, John Atkins in Andrew Kingston (Velika Britanija) za potrditev obče znanega dejstva, da kletje blaži bolečino.
Fizika: Lianne Parkin, Sheila Williams in Patricia Priest (Nova Zelandija) za eksperimentalni dokaz, da je na poledenelih površinah proti zdrsu bolje nositi nogavice zunaj čevljev.
Transportno planiranje: Toshiyuki Nakagaki, Atsushi Tero, Seiji Takagi, Tetsu Saigusa, Kentaro Ito, Kenji Yumiki, Ryo Kobayashi (Japonska) ter Dan Bebber in Mark Fricker (Velika Britanija) za uporabo gliv sluzavk pri iskanju optimalnih železniških poti.
Medicina: Simon Rietveld in Ilja van Beest (Nizozemska) za odkritje, da je simptome astme moč zdraviti z vožnjo z vlakom smrti.
Inženirstvo: Karina Acevedo-Whitehouse and Agnes Rocha-Gosselin (Velika Britanija) in Diane Gendron (Mehika) za izpopolnitev metode za nabiranje smrklja kitov z uporabo helikopterja z daljinskim upravljanjem.
Še tole. Včeraj smo poročali, da je prejemnik Nobelove nagrade za fiziko 2010 tudi Andre Geim. Leta 2000 je prejel Ig Nobelovo nagrado iz fizike za uporabo magnetov za levitacijo žabe, s čimer je postal prvi Zemljan, ki ima obe nagradi.
Včeraj smo poročali, da je prejemnik Nobelove nagrade za fiziko 2010 tudi Andre Geim. Leta 2000 je prejel Ig Nobelovo nagrado iz fizike za uporabo magnetov za levitacijo žabe, s čimer je postal prvi Zemljan, ki ima obe nagradi.
Zanimiv možakar ni kaj.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
Vsi ste off-topic! Ne morete zasmetiti novice zaradi vprašanja, ali se reče kleti ali preklinjati. Oboje je prav. In pametnjakoviči, ki imate probleme, povejte, kakšen je glagolnik od glagola kleti.
Ekonomija: finančni direktorji finančnih ustanov Goldman Sachs, AIG, Lehman Brothers, Bear Stearns, Merrill Lynch in Magnetar za odkritje novih načinov investiranja denarja, ki maksimirajo dobitek in minimizirajo tveganje.
wait .... Lehman Brothers a ni ta banka oz. družba propadla in predstavlja začetek recesije?? Kako je lahko CFO dobil nobelovo nagrado za svoje delo, če je propadla "njegova" banka?!?!?
Jap, ceprav "dokaz" ni prav nic matematicen, pac pa racunski (computational). Meni se je tudi zdela najbolj zanimiva tale o managementu in sem jo sel prebrat na arXiv.org. Stvar je bila narejena zelo na nivoju in teoreticni razultati (ti. Petrov princip) so (ko malo razmislis) prav logicni, ceprav jih sami omenjajo kot neintuitivne, eksperimentalno realizacijo pa imho predstavljata nasa drzavna uprava in tudi vecino (ki jih jaz malo bolje poznam iz rl ali dnevnika) nasih srednje in velikih podjetij.
Sem pogledal Transportno planiranje z glivami sluzavkami...Hja, kaj naj rečem, pred kakšnimi 3 leti (leto gor/dol) so v Delu objavili članek o novem algoritmu, ki so ga uporabili v IJS pri iskanju optimalne poti. Tehnika, ki se jo algoritem poslužuje, izhaja iz stigmergije, ki temelji na opazovanju kolonije mravelj. Iskanje optimalne poti se s tem pristopom izkaže za enega izmed boljših pri zvezno spremenljivih sistemih. Dosti dobrih algoritmov je prišlo ven prav iz opazovanja narave, saj narava deluje po liniji najmanjšega odpora. Vsi organizmi ki se širijo, rastejo in/ali zasedajo nova območja iščejo nekakšne optimalne poti, saj jim to omogoča (daljše) preživetje. Raziskovanje tega tako lahko prinese kakšen dober algoritem.
Kar se pa tiče tega prispevka... "Nobelovec" je pač raziskal dokaj podobno stvar kot je stigmergija, le da jo je izvajal z glivami sluzavkami. Kakšen algoritem je na koncu ven izpeljal.. se nisem poglabljal. Nikoli se pa ne ve kakšne koristi lahko stvar na koncu prinese...
Tukaj pa še nekaj več o stigmergiji. < href=http://en.wikipedia.org/wiki/Stigmergy> < href=http://csd.ijs.si/silc/articles/EV10.pdf> < href=http://ev.fe.uni-lj.si/5-2007/Oblak.pdf>
Meni se je tudi zdela najbolj zanimiva tale o managementu in sem jo sel prebrat
Tudi meni se je zdela študija zanimiva :) Še bolj pa njihova java aplikacija (povezavo najdeš v zadnji referenci). Glede implementacije rezultatov pa po mojem tvoj zaključek o področjih eksperimentalne realizacije ne drži. Mal je kompleksno za razložit vendar politične odločitve se po navadi tičejo višjih nivojev. In obratno v omenjenih ustanovah je možno najti vzorce "korektnega" napredovanja. Po mojem je sicer point nekje drugje: razumeti (kje in) zakaj je ugotovitev študije povsem logična in prav za prav pričakovana. LP, Spy.
