Heise - Po pravem plazu v začetku leta sedaj že kar nekaj časa nismo poročali o kakšnih večjih odpuščanjih v računalniški branži. Spet pišemo o njih po zaslugi Oracla. Ta naj bi namreč pred dnevi zaposlene v francoskih tovarnah obvestil, da kani odpustiti 250 tam zaposlenih, po celi Evropi kar tisoč, po celem svetu pa naj bi nameravali odsloviti 5000 od 86.000 zaposlenih. Maja so namreč zaključili zadnji kvartal fiskalnega leta, v katerem so zabeležili sedem odstotkov nižji dobiček kot v enakem obdobju leto prej, tako da je znašal 1,89 milijarde dolarjev. V celotnem poslovnem letu pa je dobiček kljub temu zrastel za odstotek in dosegel 5,6 milijard dolarjev, zaradi česar so odpuščanja težko razumljiva.
Izpad max 20 developerjev bodo pa že preživeli. Je pa smešno da te to zabava, glede na to da bi v tem primeru trpela tudi tvoja izbira. Tipično primitivno, žagaš sosedu vejo, a sediš na njej. Ampak važno da mu jo požagaš.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Izpad max 20 developerjev bodo pa že preživeli. Je pa smešno da te to zabava, glede na to da bi v tem primeru trpela tudi tvoja izbira. Tipično primitivno, žagaš sosedu vejo, a sediš na njej. Ampak važno da mu jo požagaš.
da bo nekdo moral zagotoviti 2m $ za nadalni razvoj, če se oracle odloči , da bo rezal stroške. Ker razvoja izven suna praktično ni bilo. Zelo fajn bazirat svoj informacijski sistem na tako trhlih temeljih.
OpenOffice je informacijski sistem? Svašta. Pa ti to veš, da si dal link samo na statistiko GNOMEovega strežnika? (Jah, na njihovi strani je, ker nisi nič povedal kaj naj bi to prikazovalo, moram pač sklepat z lufta.)
OpenOffice je informacijski sistem? Svašta. Pa ti to veš, da si dal link samo na statistiko GNOMEovega strežnika? (Jah, na njihovi strani je, ker nisi nič povedal kaj naj bi to prikazovalo, moram pač sklepat z lufta.)
ni informacijski sitem je pa part of it. sem mislil da kot freetard poznaš vsaj približno kaj se dogaja z tvojim SW. ampak od freetardov kaj več kot samo , da ni MS niti ni za pričakovat, ena od klasičnih deformacij.
sem mislil da kot freetard poznaš vsaj približno kaj se dogaja z tvojim SW.
Zakaj bi pa moral vedeti? Men' dela - pa pazi zdej tole - in to produkt, ki ga skup deva (povprečno) samo trideset developerjev! Not too shabby. Pač, nisem MSjevec kot ti, da bi se usral v gate vsakič, ko vidim, da gre konkurečni firmi naravnost magnificientno!
ampak od freetardov kaj več kot samo , da ni MS niti ni za pričakovat, ena od klasičnih deformacij.
Dej mi najdi statistiko MS Officovega SVNja, pa da vidimo. Aja, ga nima. Pol pa tut u redu!
Če je to vse kar je razlog za trhle temelje, potem je strah odveč. Koda je odprta, gre pa za precej pomemben software, tako da je ukinitev podpore s strani sun-a verjetno celo dobra za projekt. Ziher se bo kdo našel ki bi investiral v to.
Za razliko od MS, kjer si na milost in nemilost odvisen od, well, MS. Pa veliko sreče.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Why is my bug not fixed ? why is the UI still so unpleasant ? why is performance still poor ? why does it consume more memory than necessary ? why is it getting slower to start ? why ? why ? - the answer lies with developers: Will you help us make OpenOffice.org better ? if so, probably the best place to get started is by playing with go-oo.org and getting in touch, please mail us.
noraguta, čakajo te (ker nam OOo 3.1 deluje dovolj dobro).
zaqua hudiča? pojma nimam kaj je tm v kodi in kako izgleda. 10€ na mesec pa prispevam msju da to počne namesto mene. je pa res da sem nekje pred malo več kot 10 leti dal tudi starofissu nekaj mark.
Oracle tudi doslej ni hotel vedeti za OpenOffice, medtem ko so se za integracijo svojih izdelkov z MS Office precej trudili, pa tudi vse predstavitve, kar sem jih do zdaj videl, so bile narejene v PowerPointu. Po drugi strani je O velik podpornik odprtih standardov, tudi član Open Document Format Alliance. Težko rečt, kaj si lahko obetamo.
Gre samo za nadaljevanje propada, napovedanega pred dobrim letom, ko je IIRC uporabnik Bistri007 prilepil podatke o tem, da samo še nekaj primerkov malo prčka na tem projektu (in bil tu seveda popljuvan, kako nima pojma in bodo že neki marsovci zadevo gonili dalje, če Sun crkne).
Ampak, jasno temu ni tako, ko gre Sun dokončno po gobe, gre z njim še Ooff.
Čisto zakaj bi Softmaker office šišal ali po buči ali karkoli drugega OOo? To itak verjetno veš samo ti.
Tudi to, da z Sun-om openoffice "gre po gobe" verjamete samo najhujši MS loverji. Verjetnost za to pa ni ravno velika.
nismo ms loverji , ampak ljudje kateri smo spremljal netscapetov propad in ponovno rojstvo mozile ter tisti , katerim je ibm prodajal lotus se ob enem posmehoval ms exchangetu in outlooku ni pa mogel 5 let splavit solidno stabilne verzije(in ja nevem če ni državna uprava več ponucala za krpanje lotusa kot za ms licence). mislim , da predvsem tebe zanašajo neka neracionalna čustva.
Azrael> Si sploh preizkusil oba produkta? Ali samo špilaš odptokodniškega patriota?
Seveda sem preizkusil, pa se mi ni zdelo, da je SoftMaker Office 6% boljši, kot trdijo na tvoji povezavi. Pravzaprav iz njega težko iztisnem karkoli, kar lahko iztisnem iz OOo.
Verjamem, da se večini zdi, da je pomembno, kako natančno zna produkt izrisat datoteko, narejeno v Microsoft Office, a v resnici ni. V resnici je pomembno, kako hitro se s produktom lahko postavi rešitve, kako zapleteno je te rešitve vzdrževati in kako odprta je platforma v smislu zajemanja podatkov iz poljubnih obstoječih sistemov.
OpenOffice.org kar se tega tiče ponuja štiri integracijske nivoje, v vsakem pa omogoča približno toliko, kot Microsoft Office (kar je ogromno - praktično vsak element od uporabniškega vmesnika prek adapterjev za dostop do podatkov do upravljanja samih pogonov za izris elementov dokumenta - le da zna OOo iz vsega tega na koncu pljuniti tudi PDF, pri Microsoft Office je pa za kaj takega treba dodatno plačati ali pa kvačkati z amatersko-polovičarskimi rešitvami in se potem jebati še z manjkajočimi šumniki v pridelanih dokumentih in s podobnimi neslanostmi).
Tako da ne, ne govorim na pamet, si pa pogosto želim, da bi živel v vašem svetu, ki je tako enostaven in veder, samo kupiš vse od Microsofta, pa težave kar magično izginejo.
Verjamem, da se večini zdi, da je pomembno, kako natančno zna produkt izrisat datoteko, narejeno v Microsoft Office, a v resnici ni. V resnici je pomembno, kako hitro se s produktom lahko postavi rešitve, kako zapleteno je te rešitve vzdrževati in kako odprta je platforma v smislu zajemanja podatkov iz poljubnih obstoječih sistemov.
Kakor za koga. Domači uporabnik ima za "obstoječi sistem" verjetno stare doce, rad bi pa še kakega novega naredil. Vse drugo kar si naštel, je pa nepomembno. Če je za nekoga bolj pomembno kaj drugega, integracija itd, to nekomu, ki napiše kako seminarsko ali pisemce, čisto nič ne pomeni.
Kako zanimivo je, da vedno, ko pride do mešanja kart pri lastništvih podjetij, toliko ljudi napoveduje propad tega ali onega odprtokodnega sistema/aplikacije/pripomočka/...
Pa brskam po spominu in se ne morem in ne morem spomniti primera, da bi odprtokoden produkt prenehal obstajati, če je le bilo zanimanja za njegovo uporabo in, če ga ni prehitel kateri izmed drugih alternativnih odprtokodnih produktov. No, ampak zagotovo me bo kdo spomnil na kakšen natančno takšen primer.
Imam pa v glavi celo vrsto produktov, ki bi jih še danes želel uporabljati, pa je žal podjetje, ki ga je ponujalo, šlo pod vodo ali pa je izginilo nekje v neki poplavi sinergičnih učinkov strateškega povezovanja vertikalno integriranih dinamičnih in prilagodljivih podjetij z jasno vizijo in zagotovljeno prihodnostjo. Takšni se praviloma več ne vrnejo med nas, temveč jih s časom nadomestijo kakšne odprtokodne rešitve.
Napovedovanje propada kar tako na pamet samo zato, ker razvijalci delajo tu ali tam, se mi osebno zdi predvsem F.U.D.
Sej ni treba, da propade, lahko tudi samo stopica na mestu 5-10 let. Za to pa najdeš kar dost OS primerov.
If it's good enough...
Mislim, da je ključno to, če se nek izdelek uporablja ali ne. Če se ga, potem mu podpora ne bo izginila. Če se ne, potem pa lahko brez kakšne hude škode stopiclja na mestu tudi 20 let.
Za razliko od zaprtokodnih izdelkov, kjer je lahko izdelek neskončno uporaben in uporabljan, vendar pa se zgodba zaključi tisti trenutek, ko ga "poje" nekdo drug. Tako se npr. ne bojim za OOo, ker je to pač odprtokoden projekt. Na srečo je Sun pravočasno (beri: še preden se je vse do konca skisalo) odrl tudi kodo za Javo, referenčno implementacijo Java EE (Glassfish) in Solaris.
Kaj se pa lahko zgodi uporabnikom zaprtokodnih aplikacij, konkretno na primeru Oracla, pa že čutijo uporabniki produkta Virtual Iron. Če to ni dobra lekcija katere vrste produkta ni dobro sprejeti kot bistven del svojega informacijskega sistema, potem pa res ne vem kaj je lahko dobra lekcija.
Pa brskam po spominu in se ne morem in ne morem spomniti primera, da bi odprtokoden produkt prenehal obstajati, če je le bilo zanimanja za njegovo uporabo in, če ga ni prehitel kateri izmed drugih alternativnih odprtokodnih produktov. No, ampak zagotovo me bo kdo spomnil na kakšen natančno takšen primer.
Ja pa pomagaj ane. BlueRunner ti je našel primer zaprtokodnege aplikacije. Pa ti najdi eno odprtokodno. Po možnosti tako, ki pomeni tudi težavo pri prehodu na alternativne aplikacije.
Kar bo, po moje, prekleto težko, glede na to da odprtokodniki ne poznamo vendor lock-in. Izvoli.
Kaj ko bi zaprtokodniki dol potegnili zadnji OOo source in kaj pametnega popravili ali dodali kakšno funkcionalnost, ki jo pogrešate. Namesto da izgubljate čas tu ...
Gre samo za nadaljevanje propada, napovedanega pred dobrim letom, ko je IIRC uporabnik Bistri007 prilepil podatke o tem, da samo še nekaj primerkov malo prčka na tem projektu (in bil tu seveda popljuvan, kako nima pojma in bodo že neki marsovci zadevo gonili dalje, če Sun crkne).
O, smeh, novica, ki mi jo Azrael moli pod nos z informacijo, kako smo popljuvali Bistri007-ja, da nima pojma, je moja :)
Še hujši smeh je pa ta drugi link. Sem zdaj ugotovil, da ker imam Ubuntu avtomatično uporabljam Novell-ovo verzijo. Hudo. In jasno, tega razvoja zgornji graf ne vključuje: http://go-oo.org/discover/.
Ubogi mi, Oracle je kupil Sun. Kje je tista tema o tem, kako izvesti samomor :)
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Jup, interoperability Novell verzije je še boljši.
Sicer pa - odprtokodniki smo odprti in odprto govorimo o lastnih napakah in slabostih: bugih, slabi organizaciji, itd. Zaprtokodniki pa a) vse informacije skrivajo in se delajo, da je pri njih vse v redu, b) informacije o odprti kodi, ki jih objavimo mi in ki jih sami praviloma niso sposobni najti v debatah nam mečejo pod nos kot suho zlato.
Ali obstaja za Go-OO slovenski vmesnik? Ker je dosedaj ni bilo.
GoOo-3.1.10-langpack-sl.exe - ta bi moral biti za slovenščino, vendar ni. Hmm...
EDIT: Se iskreno popravljam. Res je slovenski jezikovni paket. Shame on me.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j