Novice » Diski » Prihajajo poceni SSD diski
Invictus ::
Kar se mene tiče, bo naslednnji sistemski disk SSD, 32 ali 64 GB. Mislim da spravim gor OS, vse programe, ki jih rabim + vse igrice, ki jih rabim.
Seveda bom imel dva v RAID-0 . To bo daleč najhitreje in najtišje. Za primerjavo RAID-ov si preberite naslednji članek:
http://www.tomshardware.com/reviews/ent...
3x - 4x hitreje ...
LP I.
Seveda bom imel dva v RAID-0 . To bo daleč najhitreje in najtišje. Za primerjavo RAID-ov si preberite naslednji članek:
http://www.tomshardware.com/reviews/ent...
3x - 4x hitreje ...
LP I.
Zheegec ::
Ja, pri takšnih dostopnih časih se pa raid dosti bolj pozna... Tudi raid-0 je super varijanta, ker se gre samo za sistemski disk. Na kakšnem zunanjem imaš pa z imageX ali čim podobnim image sistema, če se ti sesuje in si zmagal. Zraven pa 1TB navadnega diskovja in je problem rešen.
"božja zapoved pravi; <Spoštuj očeta in mater>,
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014
Jst ::
2x32GB SSD v raid0 in ko bodo cene flash - usb ključkov - 64GB na takšni ravni kot sedaj 2/4/8, še en 64 GB usb ključek. Na katerega bi dober operacijski sistem asinhrono delal backup, podobno, kot sedaj MAC OSX delal Volume shadow copy skozi omrežje. Tako imaš neverjetno hitrost, dobro varnost pred izgubo podatkov, majhno porabo in s tem gretje in izpolnjene sanje "Računalnik brez gubljivih delov." Za junkyard (tako se imnenuje moja particija/disk, kjer, kot že ime nakazuje, razno sranje) pa 1TB NAS, če ga že v računalniku nočeš imeti/ne maraš. Sanje... ki se lahko kaj kmalu uresničijo.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Jst ()
WhiteAngel ::
Pomoje je kar prihodnost v SSD diskih in bodo čez čas nadomestili naše diske. Se manj grejejo, porabijo manj štroma in je manj verjetnosti, da crknejo (v laptopih ali pa farmah), ker nimajo mehanskih delov. Pomoje bo tudi izdelava cenejša kot HDD ravno zaradi mehanskih delov.
Izi ::
K temi je treba dodati, da dotične OCZ-jeve diske lahko pri nas že naročite.
Pri Funtechu vam jih bojda zrihtajo v 14 dnevih.
Cene pa se malenkost razlikujejo od tistih navedenih v novici.
Predvsem je 128 GB model kar opazno cenejši , 32 GB model pa opazno dražji
32GB OCZ SSD, SATA 2, Core Series - 160,00 €
64GB OCZ SSD, SATA 2, Core Series - 225,00 €
128GB OCZ SSD, SATA 2, Core Series - 403,00 €
Najbolj se splača kupiti 128 GB model za dobre 3 € / GB, tudi 64 GB model še nekako gre za 3,5 € / GB, 32 GB model je pa odločno predrag z 5 € / GB
Tako, da tisti, ki razmišljate o dveh 32 GB modelih v RAID 0 raje kar opustite misel, ker je en 64 GB model za 50% cenejši od dveh 32 GB.
Tudi ko bodo cene padale bo verjetno razmerje cen ostalo podobno in 2 x 32 GB verjetno nikoli ne bo ravno smiseln nakup.
Precej bolj pametno bi bilo nabaviti 2 x 64 GB za RAID 0 polje, čeprav je 450 € zaenkrat res ogromna cena, bi bil pa vsekakor glavni na vasi
Pri Funtechu vam jih bojda zrihtajo v 14 dnevih.
Cene pa se malenkost razlikujejo od tistih navedenih v novici.
Predvsem je 128 GB model kar opazno cenejši , 32 GB model pa opazno dražji
32GB OCZ SSD, SATA 2, Core Series - 160,00 €
64GB OCZ SSD, SATA 2, Core Series - 225,00 €
128GB OCZ SSD, SATA 2, Core Series - 403,00 €
Najbolj se splača kupiti 128 GB model za dobre 3 € / GB, tudi 64 GB model še nekako gre za 3,5 € / GB, 32 GB model je pa odločno predrag z 5 € / GB
Tako, da tisti, ki razmišljate o dveh 32 GB modelih v RAID 0 raje kar opustite misel, ker je en 64 GB model za 50% cenejši od dveh 32 GB.
Tudi ko bodo cene padale bo verjetno razmerje cen ostalo podobno in 2 x 32 GB verjetno nikoli ne bo ravno smiseln nakup.
Precej bolj pametno bi bilo nabaviti 2 x 64 GB za RAID 0 polje, čeprav je 450 € zaenkrat res ogromna cena, bi bil pa vsekakor glavni na vasi
zee ::
Še nekaj mesec počakam, nato pa kupim 256 GB za prenosnika
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
itak37 ::
Test OCZ Core SSD
Na kratko, od 2-3x hitrejši od VelociRaptorja v večini opravil, razen pri multimediji, kjer ima probleme.
Na kratko, od 2-3x hitrejši od VelociRaptorja v večini opravil, razen pri multimediji, kjer ima probleme.
Zgodovina sprememb…
- zavarovalo slike: gzibret ()
cekr ::
Ko se 125GB pripelje na 200€, se bo takoj pojavilo v mojem prenosniku.
Sinclair ZX Spectrum [Zilog Z80A - 3.5 MHz, 48kB, dvojni kasetofon,
TV-OUT, radirke, Sinclair-Basic], Sinclair ZX-81 [Z80A, 3.25MHZ, 1kB]
TV-OUT, radirke, Sinclair-Basic], Sinclair ZX-81 [Z80A, 3.25MHZ, 1kB]
dela ::
SSD me prav rajcajo (prav polizal bi enega ), jih od vsega PC-železovja najbolj pričakujem. Komaj čakam, da sestavim svoj prvi PC brez gibljivih delov. Res bom zmetal še vse ventilatorje ven, tudi če bo treba CPU precej downclockat. :)
Tudi na namiznih računalnikih se bodo hitro prijeli, IMO. Vsaj jaz si ga že precej želim.
Ravno te dni kot kak MacGyver razmišljam, kako bi HDD utišal s pomočjo kartonaste škatle za kekse in bakrene pločevine.
Tudi na namiznih računalnikih se bodo hitro prijeli, IMO. Vsaj jaz si ga že precej želim.
Ravno te dni kot kak MacGyver razmišljam, kako bi HDD utišal s pomočjo kartonaste škatle za kekse in bakrene pločevine.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: dela ()
MrStein ::
x800xt:
Ta stvar je manj odvisna od hardvera, kot večina misli.
jaz tudi komaj čakam , da bodo loadingi v igrah hitrejši
Ta stvar je manj odvisna od hardvera, kot večina misli.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Izi ::
Jaz bi rekel, da pri SSD diskih ni treba iskati nobene poante, ker gre preprosto za naslednjo stopnjo shranjevanja podatkov.
Tako kot so CD-je nasledili DVD-ji in sedaj Blu ray-i, bomo iz HD počasi prešli na SSD.
Ampak sedaj smo šele na prvi stopnji prehoda, ko je hitrost že enaka ali celo hitrejša pri SSD ampak cene so še v oblakih. Na tej stopnji je še vedno bolje uporabljati samo HD.
Čez kakšno leto ali dve bomo prišli na vmesno stopnjo prehoda, ko bodo SSD-ji hitrejši in bodo imeli podobno ceno. Na tej stopnji se bo uporabljalo obe tehnologiji, ker bo imel HD še vedno prevej večjo kapaciteto.
Čez kakšne 3 do 5 let pa bomo povsem prešli na SSD, ko bodo le ti dosegli okoli 512 GB kapacitete za isto ceno kot dobimo danes en 512 GB HD
Imamo samo tri spremenljivke, hitrost, cena in kapaciteta. Poante tukaj ni iskati, ko bosta dve izmed treh spremenljivk boljši pri SSD kot pri HD bomo vsi raje kupili SSD. Simpl.
Pri večjedrnikih, ki so bili tu omenjeni je stvar drugačna in ni tako enostavno kot pri preprostem prehodu na novejšo tehnologijo.
Bolje je imeti 4 GHz enojedrnik kot 2 GHz dvojedrnik, prav tako je bolje imeti 2 GHz dvojedrnik kot pa 1 GHz štirijerdnik, do tu je še vse jasno.
Problem pa nastane ko se odločamo med 3 GHz dvojedrnikom in pa 2 GHz štirijedrnikom, tukaj pa odločitev nikakor ni več enostavna in je že treba upoštevati čemu je računalnik sploh namenjen. Hitrost določata frekvenca in število jeder, ampak frekvenca je in bo še vedno bolj pomembna kot število jeder. Predvsem pa je pomembno, da nekateri programi znajo izkoristiti večje število jeder, nekateri pa so odvisni izključno samo od frekvence.
Pri HD vs. SSD pa ni takih problemov. Kot sem omenil gre preprosto za vprašanje hitrosti, cene in kapacitete.
Najpomembnejša komponenta hitrost je pri najnovejših OCZ-jevih SSD-jih že močno na strani SSD-ja, tako, da nadaljna debata sploh ni več potrebna. Vse kar sedaj spremljamo je samo še cena in morebitno povišanje kapacitete, čeprav je treba priznati, da je 128 GB že povsem zadosti za povprečen sistem, edino za video zmanjka prostora.
Tako kot so CD-je nasledili DVD-ji in sedaj Blu ray-i, bomo iz HD počasi prešli na SSD.
Ampak sedaj smo šele na prvi stopnji prehoda, ko je hitrost že enaka ali celo hitrejša pri SSD ampak cene so še v oblakih. Na tej stopnji je še vedno bolje uporabljati samo HD.
Čez kakšno leto ali dve bomo prišli na vmesno stopnjo prehoda, ko bodo SSD-ji hitrejši in bodo imeli podobno ceno. Na tej stopnji se bo uporabljalo obe tehnologiji, ker bo imel HD še vedno prevej večjo kapaciteto.
Čez kakšne 3 do 5 let pa bomo povsem prešli na SSD, ko bodo le ti dosegli okoli 512 GB kapacitete za isto ceno kot dobimo danes en 512 GB HD
Imamo samo tri spremenljivke, hitrost, cena in kapaciteta. Poante tukaj ni iskati, ko bosta dve izmed treh spremenljivk boljši pri SSD kot pri HD bomo vsi raje kupili SSD. Simpl.
Pri večjedrnikih, ki so bili tu omenjeni je stvar drugačna in ni tako enostavno kot pri preprostem prehodu na novejšo tehnologijo.
Bolje je imeti 4 GHz enojedrnik kot 2 GHz dvojedrnik, prav tako je bolje imeti 2 GHz dvojedrnik kot pa 1 GHz štirijerdnik, do tu je še vse jasno.
Problem pa nastane ko se odločamo med 3 GHz dvojedrnikom in pa 2 GHz štirijedrnikom, tukaj pa odločitev nikakor ni več enostavna in je že treba upoštevati čemu je računalnik sploh namenjen. Hitrost določata frekvenca in število jeder, ampak frekvenca je in bo še vedno bolj pomembna kot število jeder. Predvsem pa je pomembno, da nekateri programi znajo izkoristiti večje število jeder, nekateri pa so odvisni izključno samo od frekvence.
Pri HD vs. SSD pa ni takih problemov. Kot sem omenil gre preprosto za vprašanje hitrosti, cene in kapacitete.
Najpomembnejša komponenta hitrost je pri najnovejših OCZ-jevih SSD-jih že močno na strani SSD-ja, tako, da nadaljna debata sploh ni več potrebna. Vse kar sedaj spremljamo je samo še cena in morebitno povišanje kapacitete, čeprav je treba priznati, da je 128 GB že povsem zadosti za povprečen sistem, edino za video zmanjka prostora.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Izi ()
Jst ::
Zelo dvomim, da bodo navadni gibljvi diski kar izumrli. Če se že v računalniku ne bodo uporabljali, pa kot NAS definitivno. Če je slučajno ne-tih, pač povlečeš mrežni kabel do omare.
Pa čez leto, dve bomo videli 2TB diske za enako ceno, kot sedaj 500 ali pa 750GB. Tisti, ki bo potreboval prostor, ali pa recimo kot v mojemu primeru, ko je cela hiša o-wireless-na (omrežena, samo da je wireless; se nisem spomnil nobene pametne besede), potrebujemo skupni junkjard in NAS je očitna rešitev, ki dvomim, da jo bodo zamenjali SSD diski - da bi v NAS bili SSD diski. (se malo čudno izrazil).
Pa čez leto, dve bomo videli 2TB diske za enako ceno, kot sedaj 500 ali pa 750GB. Tisti, ki bo potreboval prostor, ali pa recimo kot v mojemu primeru, ko je cela hiša o-wireless-na (omrežena, samo da je wireless; se nisem spomnil nobene pametne besede), potrebujemo skupni junkjard in NAS je očitna rešitev, ki dvomim, da jo bodo zamenjali SSD diski - da bi v NAS bili SSD diski. (se malo čudno izrazil).
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Tilen007 ::
Seveda navadni diski ne bodo kar izumrl. Ampak jih bodo počasi SSD-ji izrinl iz segmenta primarnih diskov... Normalno pa dokler ne bo 1T SSD diska, bodo navadni diski še okrog. To je tako kot bi reku, zdej pa ker mamo Blu-ray diske pa ne rabmo več CD-jev (700MB). Ni tko, vsak se najde v svoji niši, bojši produkt pa prevlada v njegovi. HDD se bodo pač se bodo uporabljal samo za storage, ker za večino ostalih stvari bojo SSD prevladal.
BigWhale ::
Hm, a se navadni diski dandanes uporabljajo se za kaj drugega, kot samo za 'storage'? ;)
Jst ::
Heh, dobra Bigwhale.
Jaz uporabljam disk še za: disk nafilaš z junk podatki, potem pa po magnetni plošči spustiš mikro frnikulo in tako igramo ruleto.
Jaz uporabljam disk še za: disk nafilaš z junk podatki, potem pa po magnetni plošči spustiš mikro frnikulo in tako igramo ruleto.
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
Izi ::
Nesmiselno je govoriti o izumiranju.
Zadeve v računalništvu nikoli ne izumrejo. Poznam ljudi, katerih otroci za igre še vedno uporabljajo Spectrum, Commodore ali Amigo.
Sam imam v računalniku še vedno 3,5" disketno enoto, ki ima na svojem ohišju datum izdelave 1992, vedno sem jo vzel iz starega računalnik in jo prestavil v novega. Bo pa v naslednjem računalniku verjetno res že čas, da jo vržem v smeti, ker letos vanjo nisem vstavil še nobene diskete. Pri XP-jih je še imela smisel za kakšne driverje med instalacijo, Vista pa jo končno ne potrebuje več.
5,25" disketno enoto sem nehal uporabljati kakšnih 10 let nazaj, ZIP 100 MB enoto pa sem tudi uspešno uporabljal do pred par let.
Kot je že CrniE omenil se za shranjevanje danes še vedno precej uporabljajo tračne enote, ki so še vedno močno cenejše na enoto 1 TB kot pa trdi diski.
Trdi diski so šele sedaj ko so presegli 1 TB, začeli izpodrivati tračne enote, še bolj uporabni bodo ko bodo dosegli 2 TB.
Tako, da nič ne bo izumrlo. Trde diske bomo srečevali vsaj še naslednjih 10 let dokler SSD-ji ne bodo dosegli kapacitete 2 TB in jih bodo končno začeli uporabljati tudi "arhivarji", ki so sedaj še na tračnih enotah.
Edit:
Že prej sem hotel dodati, pa sem pozabil, da verjetno loading v igrah SSD diski ne bodo kaj bistveno popravili.
V najslabšem primeru je treba med stopnjami v igri prebrati iz diska 1 GB podatkov, ponavadi bistveno manj, to trdi diski preberejo v okoli 13 sekundah, SSD-ji pa bi to opravili v okoli 8 sekundah, ampak kljub temu potem traja minuto in več preden lahko igramo naprej, ker gre za kompresirane podatke, ki jih mora procesor odkompresirati, obdelati in poslati grafični kartici, kar vzame tudi do 10-krat več časa kot samo branje podatkov. Tistih par sekund, ki jih prišparamo pri branju z hitrejšim diskom bo tako skoraj neopazno.
Za zmanjšanje loading tima med stopnjami v igrah je potrebno pohitriti kar komplet računalnik, da bo kaj haska, predvsem procesor z višjo frekvenco in hitrejši RAM in VRAM bi znala več prispevati k zmanjševanju nalagalnih časov sodobnih iger, kot pa hitrejši disk.
Hitrejši disk je močno opazen samo med zagonom sistema in ob prvem zagonu programov po zagonu računalnika.
Kasneje med uporabo pa več prinese k splošni odzivnosti računalnika dvojna količina RAMA kot pa dvojna hitrost trdega diska, manj pri XP-jih, bolj pa pri Visti, ki zna RAM polniti že vnaprej glede na predvidevanja kaj bomo rabili.
Zadeve v računalništvu nikoli ne izumrejo. Poznam ljudi, katerih otroci za igre še vedno uporabljajo Spectrum, Commodore ali Amigo.
Sam imam v računalniku še vedno 3,5" disketno enoto, ki ima na svojem ohišju datum izdelave 1992, vedno sem jo vzel iz starega računalnik in jo prestavil v novega. Bo pa v naslednjem računalniku verjetno res že čas, da jo vržem v smeti, ker letos vanjo nisem vstavil še nobene diskete. Pri XP-jih je še imela smisel za kakšne driverje med instalacijo, Vista pa jo končno ne potrebuje več.
5,25" disketno enoto sem nehal uporabljati kakšnih 10 let nazaj, ZIP 100 MB enoto pa sem tudi uspešno uporabljal do pred par let.
Kot je že CrniE omenil se za shranjevanje danes še vedno precej uporabljajo tračne enote, ki so še vedno močno cenejše na enoto 1 TB kot pa trdi diski.
Trdi diski so šele sedaj ko so presegli 1 TB, začeli izpodrivati tračne enote, še bolj uporabni bodo ko bodo dosegli 2 TB.
Tako, da nič ne bo izumrlo. Trde diske bomo srečevali vsaj še naslednjih 10 let dokler SSD-ji ne bodo dosegli kapacitete 2 TB in jih bodo končno začeli uporabljati tudi "arhivarji", ki so sedaj še na tračnih enotah.
Edit:
Že prej sem hotel dodati, pa sem pozabil, da verjetno loading v igrah SSD diski ne bodo kaj bistveno popravili.
V najslabšem primeru je treba med stopnjami v igri prebrati iz diska 1 GB podatkov, ponavadi bistveno manj, to trdi diski preberejo v okoli 13 sekundah, SSD-ji pa bi to opravili v okoli 8 sekundah, ampak kljub temu potem traja minuto in več preden lahko igramo naprej, ker gre za kompresirane podatke, ki jih mora procesor odkompresirati, obdelati in poslati grafični kartici, kar vzame tudi do 10-krat več časa kot samo branje podatkov. Tistih par sekund, ki jih prišparamo pri branju z hitrejšim diskom bo tako skoraj neopazno.
Za zmanjšanje loading tima med stopnjami v igrah je potrebno pohitriti kar komplet računalnik, da bo kaj haska, predvsem procesor z višjo frekvenco in hitrejši RAM in VRAM bi znala več prispevati k zmanjševanju nalagalnih časov sodobnih iger, kot pa hitrejši disk.
Hitrejši disk je močno opazen samo med zagonom sistema in ob prvem zagonu programov po zagonu računalnika.
Kasneje med uporabo pa več prinese k splošni odzivnosti računalnika dvojna količina RAMA kot pa dvojna hitrost trdega diska, manj pri XP-jih, bolj pa pri Visti, ki zna RAM polniti že vnaprej glede na predvidevanja kaj bomo rabili.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Izi ()
Tear_DR0P ::
tračne enote, ki so še vedno močno cenejše
AFAIK tu ni cena glavni faktor ampak zanesljivost zapisa
"Figures don't lie, but liars figure."
Samuel Clemens aka Mark Twain
Samuel Clemens aka Mark Twain
imagodei ::
No, ja... Jaz mislim, da bodo SSD poskrbeli, da se bodo standardni HDD-ji začeli uporabljat v smislu tračne enote. Enostavno zato, ker bodo SSD-ji še dodatno pocenili HDD-je.
En bistven problem HDD-jev pri arhiviranju oz. izdelovanju rezervnih kopij je ta, da jih je bilo do sedaj precej nepraktično izklapljati in odnašati na ločeno lokacijo. Tračne enote s svojimi kasetami zadostijo ravno tej zahtevi, namreč da je lahko rezervna kopija shranjena na ločeni lokaciji. Kaj ti namreč pomaga backup, če se nahaja v isti sobi, kot server, pa v serverski sobi pride do požara?
HDD-je smo seveda že sedaj lahko uporabljali v backup namene, samo da v večini primerov nismo v popolnosti zadostili zahtevi po ločeni lokaciji. Že zdaj imaš lahko backup server na primarni lokaciji (ali pa sekundarni lokaciji v LAN omrežju), ampak se tak backup server običajno sestoji iz določenega števila HDD-jev v npr. RAID 5 polju. Bolj preprosta varianta je simpl NAS oz. SAMBA strežnik brez RAID polja. (Itak se lahko izvaja backup tudi prek mreže na dislocirano lokacijo, ampak to ni point tukaj, gre običajno za relativno drage rešitve).
Skratka, pri teh cenejših rešitvah nismo imeli backup kopij na ločeni lokaciji, npr. v požarno varnem sefu. Tako da, če bi nam zagorelo v serverski sobi, ali pa če bi nas obiskali roparji, bi nam šli vsi podatki k vragu. To je ves čas bistvena prednost tračne enote - omogoča ti, da kopijo odneseš v drugo sobo, v požarno varen sef, na banko, domov...
Pri eni standardni backup rotaciji rabiš vsaj cca. 10 kaset in vsaj zaenkrat so te kasete še vedno bistveno cenejše, od primerljivih diskov (res je pa cena tračne enote v osnovi dosti višja). No, s padanjem cene HDD-jev se bo počasi splačalo nabavit 10 prenosnih diskov npr. kapacitete 500 GB ali 1 TB in jih vsak dan sproti odnašati na dislocirano lokacijo.
En bistven problem HDD-jev pri arhiviranju oz. izdelovanju rezervnih kopij je ta, da jih je bilo do sedaj precej nepraktično izklapljati in odnašati na ločeno lokacijo. Tračne enote s svojimi kasetami zadostijo ravno tej zahtevi, namreč da je lahko rezervna kopija shranjena na ločeni lokaciji. Kaj ti namreč pomaga backup, če se nahaja v isti sobi, kot server, pa v serverski sobi pride do požara?
HDD-je smo seveda že sedaj lahko uporabljali v backup namene, samo da v večini primerov nismo v popolnosti zadostili zahtevi po ločeni lokaciji. Že zdaj imaš lahko backup server na primarni lokaciji (ali pa sekundarni lokaciji v LAN omrežju), ampak se tak backup server običajno sestoji iz določenega števila HDD-jev v npr. RAID 5 polju. Bolj preprosta varianta je simpl NAS oz. SAMBA strežnik brez RAID polja. (Itak se lahko izvaja backup tudi prek mreže na dislocirano lokacijo, ampak to ni point tukaj, gre običajno za relativno drage rešitve).
Skratka, pri teh cenejših rešitvah nismo imeli backup kopij na ločeni lokaciji, npr. v požarno varnem sefu. Tako da, če bi nam zagorelo v serverski sobi, ali pa če bi nas obiskali roparji, bi nam šli vsi podatki k vragu. To je ves čas bistvena prednost tračne enote - omogoča ti, da kopijo odneseš v drugo sobo, v požarno varen sef, na banko, domov...
Pri eni standardni backup rotaciji rabiš vsaj cca. 10 kaset in vsaj zaenkrat so te kasete še vedno bistveno cenejše, od primerljivih diskov (res je pa cena tračne enote v osnovi dosti višja). No, s padanjem cene HDD-jev se bo počasi splačalo nabavit 10 prenosnih diskov npr. kapacitete 500 GB ali 1 TB in jih vsak dan sproti odnašati na dislocirano lokacijo.
- Hoc est qui sumus -
imagodei ::
Tear_drop:
Ja, pa niti ne. Če uporabljaš tračno enoto, imaš ta moment v rotaciji nekako 10 kaset. Pri 10 kasetah pa že ni vrag, da vsaj na eni ne boš našel delujoče kopije manjkajočega fajla.
Cena LTO3 ULTRIUM 400/800 GB kasete se giblje okoli 50 USD, se pravi na okoli 35 EUR. Se pravi 10 kaset dobiš za 350 EUR. Cena 500 GB klasičnega HDD SATA2 16MB pa se giblje okoli 90 EUR. Če bi želel klasične diske (brez ohišja!) uporabljat na enak način kot kasete za tračno, bi plačal 900 EUR za 10 diskov. Ker je pa to skrajno nepraktično, bi za vsakega nabavil še ohišje za USB2 priklop, kar bi te stalo še 10 x 40 EUR = 400 EUR za skupno ceno 1.300 EUR.
tračne enote, ki so še vedno močno cenejše
AFAIK tu ni cena glavni faktor ampak zanesljivost zapisa
Ja, pa niti ne. Če uporabljaš tračno enoto, imaš ta moment v rotaciji nekako 10 kaset. Pri 10 kasetah pa že ni vrag, da vsaj na eni ne boš našel delujoče kopije manjkajočega fajla.
Cena LTO3 ULTRIUM 400/800 GB kasete se giblje okoli 50 USD, se pravi na okoli 35 EUR. Se pravi 10 kaset dobiš za 350 EUR. Cena 500 GB klasičnega HDD SATA2 16MB pa se giblje okoli 90 EUR. Če bi želel klasične diske (brez ohišja!) uporabljat na enak način kot kasete za tračno, bi plačal 900 EUR za 10 diskov. Ker je pa to skrajno nepraktično, bi za vsakega nabavil še ohišje za USB2 priklop, kar bi te stalo še 10 x 40 EUR = 400 EUR za skupno ceno 1.300 EUR.
- Hoc est qui sumus -
MrStein ::
A ne obstajajo priročni hotswap bay-i za diske ?
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Zgodovina sprememb…
- spremenil: MrStein ()
driver_x ::
Za arhiviranje bi bili že sedaj cenejši HDD-ji od npr. robotskih sistemov za izmenjavo kaset. Vendar pa gre tukaj za povsem drugo kategorijo shranjevanja podatkov. Ne poznam primera HDD-jev, kjer bi proizvajalec garantiral za obstojnost podatkov.
imagodei ::
S to obstojnostjo je takole... Na tračni enoti mi lahko obstojnost garantira sam komisar za znanost v EU, pa tega ne verjamem kar tako...
(Seveda tudi pri HDD-jih ne. Načeloma vse enote, ki delujejo na mehansko silo, niso preveč zanesljive.)
(Seveda tudi pri HDD-jih ne. Načeloma vse enote, ki delujejo na mehansko silo, niso preveč zanesljive.)
- Hoc est qui sumus -
Izi ::
Pri tračnih enote kot tudi pri trdih diskih gre za magnetni zapis.
Magnetni zapis je trenutno nekaj najbolj zanesljivega kar smo izumili.
Pri magnetnem zapisu se nima tako rekoč kaj pokvariti, uniči ga lahko samo eno zelo zelo močno magnetno polje.
Trak pri tračnih enotah še zdaleč ni tako obstojen kot kovinske plošče, ki so spravljene v močna ohišja trdih diskov.
Podatki na trdih diskih bodo brez problema berljivi tudi po več 100 letih. Tako zanesljivega zapisa kot je na HD-jih ne bomo imeli nikoli več. Vse prihodnje naprave bodo imele zanesljivost hranjenja podatkov za največ 10 let ali pa še manj.
Imamo pa pri trdih diskih 2 napravi v eni. Se pravi medij na katerega se shranjujejo podatki, ki je tako rekoč neuničljiv in pa bralnik tega medija, ki pa ima življenjsko dobo med 5 in 10 let.
Tudi ko se bralnik pokvari, recimo, da se zlomi bralna glava ali pa se pokvari elektronika za krmiljenje bralnih glav so ponavadi vsi podatki še vedno nedotaknjeni, razen če se ob napaki glava zarije v magnetno ploščo, kar se tudi dogaja.
Pri trdih diskih je torej nezanesljiva samo bralna enota. Medij je pa tako zanesljiv, da bomo v prihodnosti lahko samo sanjali o čem takem.
Plošče se še vedno da vzeti tudi iz trdega diska z pokvarjenim bralnim mehanizmom ali elektroniko in se lahko vse podatke spet prebere.
Pri tračnih enotah pa imamo ločen medij in bralnik medija in zato deluje na videz bolj zanesljivo, ker ob okvarah samo zamenjamo bralnik traku. Sam trak je pa neprimerljivo manj zanesljiv od magnetnih plošč v trdem disku.
Ko pa se bo pri SSD-ju pokvaril en čip bodo podatki nepreklicno izgubljeni. Noben laboratorij jih ne bo mogel prebrati, čeprav mu boste ponujali milijone.
In čipi se kvarijo.
Ne bo šlo samo za vprašanje obstojnosti, ki je pri SSD-jih za faktor 1000 manjša od zapisov na magnetnih ploščah, ampak tudi za vprašanje kvarjenja čipov.
Podobno kot pri USB ključkih ko imaš danes na njem 4 GB prostora, ko pa ga vključiš jutri pa bo na njem samo še 2 GB prostora, ker se je en čip pokvaril.
Magnetni zapis je trenutno nekaj najbolj zanesljivega kar smo izumili.
Pri magnetnem zapisu se nima tako rekoč kaj pokvariti, uniči ga lahko samo eno zelo zelo močno magnetno polje.
Trak pri tračnih enotah še zdaleč ni tako obstojen kot kovinske plošče, ki so spravljene v močna ohišja trdih diskov.
Podatki na trdih diskih bodo brez problema berljivi tudi po več 100 letih. Tako zanesljivega zapisa kot je na HD-jih ne bomo imeli nikoli več. Vse prihodnje naprave bodo imele zanesljivost hranjenja podatkov za največ 10 let ali pa še manj.
Imamo pa pri trdih diskih 2 napravi v eni. Se pravi medij na katerega se shranjujejo podatki, ki je tako rekoč neuničljiv in pa bralnik tega medija, ki pa ima življenjsko dobo med 5 in 10 let.
Tudi ko se bralnik pokvari, recimo, da se zlomi bralna glava ali pa se pokvari elektronika za krmiljenje bralnih glav so ponavadi vsi podatki še vedno nedotaknjeni, razen če se ob napaki glava zarije v magnetno ploščo, kar se tudi dogaja.
Pri trdih diskih je torej nezanesljiva samo bralna enota. Medij je pa tako zanesljiv, da bomo v prihodnosti lahko samo sanjali o čem takem.
Plošče se še vedno da vzeti tudi iz trdega diska z pokvarjenim bralnim mehanizmom ali elektroniko in se lahko vse podatke spet prebere.
Pri tračnih enotah pa imamo ločen medij in bralnik medija in zato deluje na videz bolj zanesljivo, ker ob okvarah samo zamenjamo bralnik traku. Sam trak je pa neprimerljivo manj zanesljiv od magnetnih plošč v trdem disku.
Ko pa se bo pri SSD-ju pokvaril en čip bodo podatki nepreklicno izgubljeni. Noben laboratorij jih ne bo mogel prebrati, čeprav mu boste ponujali milijone.
In čipi se kvarijo.
Ne bo šlo samo za vprašanje obstojnosti, ki je pri SSD-jih za faktor 1000 manjša od zapisov na magnetnih ploščah, ampak tudi za vprašanje kvarjenja čipov.
Podobno kot pri USB ključkih ko imaš danes na njem 4 GB prostora, ko pa ga vključiš jutri pa bo na njem samo še 2 GB prostora, ker se je en čip pokvaril.
MrStein ::
Izi:
Ravno zadnja številka c't ima članek o obstojnosti podatkov.
Za trde diske piše : 5...10 let (če se prav spomnim, sigurno pa ni pisalo več kot 30 let)
(enako piše tudi za vse druge medije: trakovi, optika, flash; edino papir ima nekaj sto let, kamnite plošče pa tisoč )
Podatki na trdih diskih bodo brez problema berljivi tudi po več 100 letih.
Ravno zadnja številka c't ima članek o obstojnosti podatkov.
Za trde diske piše : 5...10 let (če se prav spomnim, sigurno pa ni pisalo več kot 30 let)
(enako piše tudi za vse druge medije: trakovi, optika, flash; edino papir ima nekaj sto let, kamnite plošče pa tisoč )
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
driver_x ::
Skladovnica pokvarjenih diskov na servisu naše firme je čist zadosten razlog, da arhiva ne delam na diske. Za resne zadeve je trak še zmeraj optimalna rašitev. Podatke je sicer s plošč diska mogoče dobiti (smo že počeli), samo cena tega početja lahko hitro odtehta nakup zmogljive tračne enote.
imagodei ::
Hja, s temle zadnjim se tudi jaz strinjam. Če odmislimo mehanske in druge okvare, potem se podatki na običajnem HDD-ju več ali manj konstantno obnavljajo (magnetni zapis se prebere ter ojači), zaradi česar v delujočem računalniku verjetno podatki lahko obstanejo tudi več desetletij.
Če pa disk izprežeš in ga za kako desetletje zapreš v predal, se pa ne bi čudil, če bi namagnetenost pojenjala in podatkov po kakih 10 letih ne bi več prebral.
Pravzaprav bi dejal, da bi moral biti optični zapis na (teoretičnem?) visokokvalitetnem nosilcu bistveno bolj obstojen, kot katerikoli magnetni zapis. Na magnetni zapis delujejo vsa elektromagnetna polja in ne glede na to, kako obstojen je, bo sčasoma kovina izgubila ustrezno namagnetenje.
Če pa disk izprežeš in ga za kako desetletje zapreš v predal, se pa ne bi čudil, če bi namagnetenost pojenjala in podatkov po kakih 10 letih ne bi več prebral.
Pravzaprav bi dejal, da bi moral biti optični zapis na (teoretičnem?) visokokvalitetnem nosilcu bistveno bolj obstojen, kot katerikoli magnetni zapis. Na magnetni zapis delujejo vsa elektromagnetna polja in ne glede na to, kako obstojen je, bo sčasoma kovina izgubila ustrezno namagnetenje.
- Hoc est qui sumus -
Zheegec ::
"božja zapoved pravi; <Spoštuj očeta in mater>,
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014
Izi ::
Ali Sandisk ne zna narediti SSD ali pa TheInquirer naklada.
Diske upravlja BIOS in ne Operacijaski sistem.
OS samo prebere iz BIOSa kar le ta zazna ob zagonu.
Če so imeli težave z SSD diski je kriv BIOS ali pa so bili diski zanič.
Drugače pa SSD diski preverjeno lepo delujejo na Visti.
Glede obstojnosti magnetnih zapisov pa preverjeno obstanejo precej več kot 10 let, četudi je disk spravljen v omari.
Jaz se nič ne oziram na domneve in predvidevanja strokovnjakov ampak samo na osebne izkušnje.
Pri meni osebno preizkušeni trije trdi diski 525 MB, v uporabi so bili od leta 1993 do 1995, potem pa v omari od leta 1995 do leta 2007, se pravi 12 let in ob vstavitvi v računalnik lansko leto je vse lepo berljivo, opravljeni so bili tudi vsi testi in nikjer nobenih bad sektorjev in vsi testi so pokazali 100% kondicijo.
Testiral sem tudi približno 100 kosov 20 let starih disket floppy 3,5" in so berljive in uporabne v približno 70%. Te so na približno podobnem materialu kot tračni zapisi. Po moji oceni je življenska doba disket in tračnih zapisov okoli 15 let, če jih ne uporabljaš in so shranjena v skladišču.
Če jih stalno uporabljaš je življenska doba precej krajša. Trakovi prenesejo samo določeno število magnetnih zapisov.
Originalno natisnjeni CD-ji so brez napak berljivi tudi po 23 letih. Testirano. Moj prvi CD je iz leta 1985.
Posneti CD, DVD in podobno je berljivo nekje med 3 in 5 let. Nič kaj uporabno za shranjevanje.
Za SSD pa še ne vem.
Vsekakor se je do sedaj trdi disk najbolje izkazal od vsega. Daleč najslabša pogruntavščina pa je snemanje na plošče, tega že nekaj let ne uporabljam.
USB ključki se zaenkrat kar dobro obnesejo. Po 3 letih uporabe (približno 3-krat na teden kaj posnamem na njih) vsi delujejo. Edino pri enem mi je izgleda crknil čip in sem izgubil polovico kapacitete.
Diske upravlja BIOS in ne Operacijaski sistem.
OS samo prebere iz BIOSa kar le ta zazna ob zagonu.
Če so imeli težave z SSD diski je kriv BIOS ali pa so bili diski zanič.
Drugače pa SSD diski preverjeno lepo delujejo na Visti.
Glede obstojnosti magnetnih zapisov pa preverjeno obstanejo precej več kot 10 let, četudi je disk spravljen v omari.
Jaz se nič ne oziram na domneve in predvidevanja strokovnjakov ampak samo na osebne izkušnje.
Pri meni osebno preizkušeni trije trdi diski 525 MB, v uporabi so bili od leta 1993 do 1995, potem pa v omari od leta 1995 do leta 2007, se pravi 12 let in ob vstavitvi v računalnik lansko leto je vse lepo berljivo, opravljeni so bili tudi vsi testi in nikjer nobenih bad sektorjev in vsi testi so pokazali 100% kondicijo.
Testiral sem tudi približno 100 kosov 20 let starih disket floppy 3,5" in so berljive in uporabne v približno 70%. Te so na približno podobnem materialu kot tračni zapisi. Po moji oceni je življenska doba disket in tračnih zapisov okoli 15 let, če jih ne uporabljaš in so shranjena v skladišču.
Če jih stalno uporabljaš je življenska doba precej krajša. Trakovi prenesejo samo določeno število magnetnih zapisov.
Originalno natisnjeni CD-ji so brez napak berljivi tudi po 23 letih. Testirano. Moj prvi CD je iz leta 1985.
Posneti CD, DVD in podobno je berljivo nekje med 3 in 5 let. Nič kaj uporabno za shranjevanje.
Za SSD pa še ne vem.
Vsekakor se je do sedaj trdi disk najbolje izkazal od vsega. Daleč najslabša pogruntavščina pa je snemanje na plošče, tega že nekaj let ne uporabljam.
USB ključki se zaenkrat kar dobro obnesejo. Po 3 letih uporabe (približno 3-krat na teden kaj posnamem na njih) vsi delujejo. Edino pri enem mi je izgleda crknil čip in sem izgubil polovico kapacitete.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Izi ()
Keyser Soze ::
Moj prvi CD je iz leta 1985.
Ja kje si pa staknil to? Kaj ste hišo prodali, da ste dobili CD in pa player?
OM, F, G!
poweroff ::
Diske upravlja BIOS in ne Operacijaski sistem.
Velja samo za Wintendo sisteme. Lunix zna upravljati direktno z diskom.
sudo poweroff
Izi ::
Keyser Soze, v času komunizma so bile reči precej cenejše kot danes. Vsak si je lahko privoščil prav vse kar so imeli v trgovinah.
Je pa bila izbira precej bolj revna kot danes, ko imaš za vsak izdelek najmanj 10 različnih proizvajalcev.
Leta 1984 sem zagledal prvi glasbeni stolp in sem ga moral nujno kupiti
Najnovejši dosežek tehnike, neka znana Japonska firma (pozabil ime), bil je po ločenih komponentah, ojačevalec, radijski sprejemnik, dvojni kasetar, CD player in gramofon in 2 ogromna 100 wattna zvočnika. Za vse skupaj sem dal približno polovico takratne mesečne plače.
Potem pa celo leto nisem našel nobenega CD-ja. Končno pa so se leta 1985 tudi pri nas pojavili prvi CD-ji. Najprej so imeli samo 3. 2 CD-ja z klasično glasbo, ki jih seveda nisem kupil, tretji CD je bil pa od Dire Straits, Brothers in Arms izdan točno tistega leta in tega sem kupil kot moj prvi CD
Glasbenega stolpa že davno ni več, CD od Dire Straitsov pa še vedno deluje odlično.
Je pa bila izbira precej bolj revna kot danes, ko imaš za vsak izdelek najmanj 10 različnih proizvajalcev.
Leta 1984 sem zagledal prvi glasbeni stolp in sem ga moral nujno kupiti
Najnovejši dosežek tehnike, neka znana Japonska firma (pozabil ime), bil je po ločenih komponentah, ojačevalec, radijski sprejemnik, dvojni kasetar, CD player in gramofon in 2 ogromna 100 wattna zvočnika. Za vse skupaj sem dal približno polovico takratne mesečne plače.
Potem pa celo leto nisem našel nobenega CD-ja. Končno pa so se leta 1985 tudi pri nas pojavili prvi CD-ji. Najprej so imeli samo 3. 2 CD-ja z klasično glasbo, ki jih seveda nisem kupil, tretji CD je bil pa od Dire Straits, Brothers in Arms izdan točno tistega leta in tega sem kupil kot moj prvi CD
Glasbenega stolpa že davno ni več, CD od Dire Straitsov pa še vedno deluje odlično.
MrStein ::
Brez veze ugibat dokler ne napišejo za kake težave gre pri Vista-SSD...
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
mesoreznica ::
Gigabyte UD3P, E8500 @ 4.5 GHz , HD4870-X2, 4GB ram (Xtreeme Dark),
WD Velociraptor, LC Legion-X
WD Velociraptor, LC Legion-X
itak37 ::
Pozanimaj se, kako hitri so tile A-Data. A-DATA E701 (SSD) 16GB, ExpressCard/34 (E701MY16G) lesen: 22MB/s • schreiben: 15MB/s •
OCZ Core so prvi SSD-ji, ki so zelo hitri za tako nizko ceno. Vsi poceni SSD-ji do sedaj so bili zelo pocasni...
OCZ Core so prvi SSD-ji, ki so zelo hitri za tako nizko ceno. Vsi poceni SSD-ji do sedaj so bili zelo pocasni...
ender ::
Pri NTjih je isto.Diske upravlja BIOS in ne Operacijaski sistem.Velja samo za Wintendo sisteme. Lunix zna upravljati direktno z diskom.
SSD RAID.Hitrosti branja niti niso tako zelo drugačne od 8 SATA diskov na isti kartici - bolj zanimivo bi bilo videti hitrost pisanja majhnih datotek in naključno branje.
There are only two hard things in Computer Science:
cache invalidation, naming things and off-by-one errors.
cache invalidation, naming things and off-by-one errors.
Rogue ::
Za primarni disk (OS + delovne datoteke) vzamem SSD takoj, ko se bo dobilo 128GB različico za neko meni sprejemljivo ceno. Za storage pa se mi zdi edino smiselno, da se bo še kar nekaj časa uporabljalo navadne diske. 1TB placa je danes že smešno poceni. Valda se ne bo en običajen smrtnik skeširal več 1000 € za tak podatkovni prostor na SSD tehnologiji.
leiito ::
pa je možno kupiti ssd disk, ki bi nadomestil obstoječi hdd v prenosniku, v HP dv7 npr ali Toshibi Tecri?
element ::
Najprej čestitke za obuditev mrtve teme, ko maš o SSD-jih vsaj 5 aktivnih. Poglej v temo SSD za sistemski disk in preberi vsaj zadnjih nekaj strani. Hiter odgovor pa je: "Seveda je možno. V vsaki bolje založeni trgovini z računalniško robo. Skoraj vsi SSD-ji so 2,5" s SATA priklopom."
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | SSD Diski - Testi, uporabne informacij ...Oddelek: Strojna oprema | 4682 (2301) | Boobiz |
» | Transcend začenja novo serijo SSD trdih diskovOddelek: Novice / Diski | 5303 (4212) | Dr_M |
» | Nove napovedi iz AMDja (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Grafične kartice | 10375 (7670) | RejZoR |
» | OCZ naznanil 1800 megaherčni DDR3 pomnilnikOddelek: Novice / Pomnilnik | 3595 (2668) | SmeskoSnezak |