Slashdot - One Laptop Per Child projekt je na Slo-Techu dobro poznan, gre za prenosnik po neverjetni ceni $100 za kos, ki bi ga imel marsikateri geek v svoji zbirki gadgetov. Čeprav je namenjen državam v razvoju, kjer je računalniška pismenost dokaj nizka, se mu je cena dvignila na $188 na kos, predvsem zaradi nezainteresiranosti držav v nakup in dražjih materialov. Odgovorni pri projektu OLPC obljubljajo, da se cena končnega produkta ne bo dvignila nad $190.
Vir
In spet smo pri polemiki, kaj si bo lačen otrok z juga Afrike kupil. Hrano ali prenosnik...
Novice » Ostale najave » OLPC ima novo ceno
Trdi ::
Do projekta sem bil vedno skeptičen iz mnogih razlogov. In doslej mi skepso še nič ni zmanjšalo, kvečjemu povečalo. 188 dolarjev... greste stavit, da bo vsaj 190 dolarjev na koncu. Če že rečejo, da ne bo čez 190, potem to pomeni, da bo VSAJ 190. Vsaka dva dolarja sta za korporacije ogromno.
Trdota d.o.o.
edge540 ::
Za to ceno se bolj splača neke stare 486-ke dol lifrat, ki jih tu noben noče videt. Plus tega (ker so računalniki tako rekoč zastonj) lahko preostali denar vlagajo v električno infrastrukturo in ostale pomembne stvari.
drejc ::
Jug Afrike je dobro razvit. 
"Rise above oneself and grasp the world"
- Archimedes of Syracuse
- Archimedes of Syracuse
Matako ::
Ni tako hudo. Na Arstechnica je nekdo predlagal, naj se projekt enostavno preimenuje v OLP2C in naj si dva mulca delita en laptop - pa je ;)
/\/\.K.
Nejk0 ::
Zivjo,
cez 14 dni se vracam iz Angole (centralno-zahodna drzava), kjer sem ze od zacetka avgusta kot prostovoljec. Angola je hkrati ena najrevnejsih drzav (glede na to, da veliko ljudi nima kaj jesti) in hkrati najbogatejsa drzava v Afriki (glede na naravna bogastva) ampak zal tukajsnja oblast pod krinko demokracije (v resnici gre za kar strog komunizem - ki vlada ze vec kot 30 let) vsa ta bogastva (in tudi medije) strogo nadzoruje, tako da ljudstvo nima od njega nic.
Kljub revscini, pa tukaj naletis na zanimivo situacijo: prakticno vsi ljudje imajo mobitele (tudi ce nimajo kaj jesti, komunikacija z drugimi je pomembnejsa). Racunalnika si res ne more privosciti veliko ljudi, saj so cene (VSE cene, tako tehnike kot tudi hrane!) priblizno taksne kot pri nas (dejansko je pri nas marsikaj v supermarketih dosti ceneje kot tu), place pa priblizno 8-10x manjse.
Hocem reci, da bi racunalniki za 100, pa tudi za 200 dolarjev tukaj prisli zelo prav - dejansko bi jih lahko ljudje zaceli mnozicno kupovati (tisti ki imajo normalno placo in bi malo nasparali).
Kot sem omenil sem tukaj prostovoljec - pomagam v soli (Centro Pré-Universitario) pri racunalnistvu, imam lasten tecaj racunalnistva za tiste, ki hocejo vedeti vec. Zanimivo je, da jim vlada placa kompletno opremitev racunalniske ucilnice (in vsega kar zraven potrebujejo). Tako imajo cisto spodobno racunalnisko ucilnico z 20 racunalniki, mesec nazaj so kupili 4 nove HP masine z Windows Visto.
No, prejsnji teden sem sel v trgovino, ker smo se zmenili da jim postavim tudi mrezo (cesar tukaj prakticno ne poznajo in zato navadno kupijo v pisarnah toliko tiskalnikov kot racunalnikov). Za vsak malo bolj tehnicen nakup je treba 280 km (5 ur voznje) stran v glavno mesto. Kupil sem: 610m UTP kabla, 24-porten in 8-porten switch, 80 RJ-45 konektorjev in se par malenkosti in to je stalo 400 €! Torej cisto primerljivo nasim cenam.
Najvecji problem teh ljudi tukaj pa je, da nimajo moznosti delati z racunalnikom od malega. Tukaj sele lahko vidim, kaj to pomeni - da ce se clovek ne sreca z racunalnikom kot otrok in ima kasneje relativno malo casa za ucenje (ure informatike na tej soli), ne bo znal niti pisati v Wordu, kaj sele poceti kaj bolj kompleksnega (ucili smo se risati v Inskape, urejati fotografije z GIMPom, ipd).
Zato se enkrat - ce bi taki racunalniki po taki ceni dejansko prisli, recimo v Angolo, bi bil to luksus. Ljudje bi namrec lahko stvarce kupili in se doma z njimi igrali (interesa za racunalnistvo je pa kar veliko). Bolj me pa skrbi, da se to tukaj nikoli ne bo zgodilo, oz. da bo vlada ze nekako poskrbela, da masince ne bodo prisle do "koncnih uporabnikov".
Pozdrav iz mesta Calulo, Angola.
Nejk0
cez 14 dni se vracam iz Angole (centralno-zahodna drzava), kjer sem ze od zacetka avgusta kot prostovoljec. Angola je hkrati ena najrevnejsih drzav (glede na to, da veliko ljudi nima kaj jesti) in hkrati najbogatejsa drzava v Afriki (glede na naravna bogastva) ampak zal tukajsnja oblast pod krinko demokracije (v resnici gre za kar strog komunizem - ki vlada ze vec kot 30 let) vsa ta bogastva (in tudi medije) strogo nadzoruje, tako da ljudstvo nima od njega nic.
Kljub revscini, pa tukaj naletis na zanimivo situacijo: prakticno vsi ljudje imajo mobitele (tudi ce nimajo kaj jesti, komunikacija z drugimi je pomembnejsa). Racunalnika si res ne more privosciti veliko ljudi, saj so cene (VSE cene, tako tehnike kot tudi hrane!) priblizno taksne kot pri nas (dejansko je pri nas marsikaj v supermarketih dosti ceneje kot tu), place pa priblizno 8-10x manjse.
Hocem reci, da bi racunalniki za 100, pa tudi za 200 dolarjev tukaj prisli zelo prav - dejansko bi jih lahko ljudje zaceli mnozicno kupovati (tisti ki imajo normalno placo in bi malo nasparali).
Kot sem omenil sem tukaj prostovoljec - pomagam v soli (Centro Pré-Universitario) pri racunalnistvu, imam lasten tecaj racunalnistva za tiste, ki hocejo vedeti vec. Zanimivo je, da jim vlada placa kompletno opremitev racunalniske ucilnice (in vsega kar zraven potrebujejo). Tako imajo cisto spodobno racunalnisko ucilnico z 20 racunalniki, mesec nazaj so kupili 4 nove HP masine z Windows Visto.
No, prejsnji teden sem sel v trgovino, ker smo se zmenili da jim postavim tudi mrezo (cesar tukaj prakticno ne poznajo in zato navadno kupijo v pisarnah toliko tiskalnikov kot racunalnikov). Za vsak malo bolj tehnicen nakup je treba 280 km (5 ur voznje) stran v glavno mesto. Kupil sem: 610m UTP kabla, 24-porten in 8-porten switch, 80 RJ-45 konektorjev in se par malenkosti in to je stalo 400 €! Torej cisto primerljivo nasim cenam.
Najvecji problem teh ljudi tukaj pa je, da nimajo moznosti delati z racunalnikom od malega. Tukaj sele lahko vidim, kaj to pomeni - da ce se clovek ne sreca z racunalnikom kot otrok in ima kasneje relativno malo casa za ucenje (ure informatike na tej soli), ne bo znal niti pisati v Wordu, kaj sele poceti kaj bolj kompleksnega (ucili smo se risati v Inskape, urejati fotografije z GIMPom, ipd).
Zato se enkrat - ce bi taki racunalniki po taki ceni dejansko prisli, recimo v Angolo, bi bil to luksus. Ljudje bi namrec lahko stvarce kupili in se doma z njimi igrali (interesa za racunalnistvo je pa kar veliko). Bolj me pa skrbi, da se to tukaj nikoli ne bo zgodilo, oz. da bo vlada ze nekako poskrbela, da masince ne bodo prisle do "koncnih uporabnikov".
Pozdrav iz mesta Calulo, Angola.
Nejk0
--
A life without music is a life in error.
A life without music is a life in error.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Kriptomenjalnica QuadrigaCX brez denarja že mesece pred smrtjo ustanoviteljaOddelek: Novice / Omrežja / internet | 15731 (12609) | FrRoSt |
| » | Finska bo zakonsko prepovedala termoelektrarne na premogOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 11069 (8377) | konspirator |
| » | BSA: stopnja piratstva lani zrasla na več kot polovicoOddelek: Novice / Ostale najave | 6585 (4310) | Dr_M |
| » | Kitajska kupuje milijarde evropskega dolga (strani: 1 2 )Oddelek: Problemi človeštva | 15219 (13040) | MisterR |
| » | Lahki prenosnik za sto dolarjevOddelek: Novice / Procesorji | 3895 (2862) | andromedar |