Prihaja Ubuntu Studio

Vlady: iz tvojih postov sodeč, nimaš pojma o linux operacijskem sistemu. Mogoče si v prostem času uporabljal kakšen LiveCD, mogoče. Vsaj to se razbere iz tvojih postov.


Software-sko emuliranje zvoka? Hehehe.

> Specifikacije so, ker če jih nebi bilo, potem nebi bilo driverjev.

Specifikacije niso to, kar ti piše na škatli od hardware-a. V smislu "supports new improved EAX4 and incredible 96dB....".

> Tudi programi za zvok, ampak nobeden ne dela normalno. čudno kajne.

Programi za zvok so upper layer. Njih ne zanima kaj je "spodaj". Oziroma zanima jih samo API.


---

Po nekaterih pogovorih iz Ubuntu kroga, se mi zdi, da je ta "Ubuntu Studio" nekako iniciativa za zgoraj omenjene težave. Upam, da se bodo proizvajalci vsaj malo zamislili. Vsaj če gledam kakšen napredek je bil iz Suse 8.0 (kjer sem nekako resno začel uporabljati linux) do Suse 10.1, potem upam na najboljše.

Men ALSA nikakor ni hotla potegnit ne na fedori ne na debian-u, če mi je delalo, sem raje ugasnil zvočnike, ker je bil obup. Na konc je pršla ven verzija fedore, mislim da 6 al 5, kjer je bil driver že skompajlan noter. v tej distribuciji mi je zadeva delala bolje kot prej, samo še vedno je pokalo in prekinjalo, poleg pa še šumelo. Na koncu sem sprobal še Suse, resda v virtual PC. Tam je zvočna delala dokaj normalno razen šuma, dokler nisem recimo odprl kakega predvajalnika videa. Pol se je zgodil crash in javljalo je napako nekaj v zvezi kernel emu10k1 error. Kar je driver za zvočno. Resda nisem linux freak (geek), ker me niti ne zanima preveč, ampak sem vseeno sprobal že kar nekaj distribucij. Linux znam uporabljati, v njem sem delal marsikaj ampak se mi pa ne da ukvarjati s tem, ali dela en driver ali ne.

Software-sko emuliranje zvoka pomeni, da vse efekte na zvoku (zamike, odmeve, pitch, EQ, ...) narediš s pomočjo programa in ne s pomočjo procesorja na zvočni. Torej tebi za te efekte dodatno gara CPU in ne zvočna sama. Kar je slabo pa še počasi (visoke latence) Pa še kvaliteta efektov ni na enaki ravni, kot HW. Edino kar tu uporabljaš je tisti standarden del zvočnih kartic, ki se imenuje D/A pretvornik. Če ne veš kaj je to, poglej v wiki.

In ravno v tem je problem openAL API-ja, ne dostopa direktno do harware-a. Torej ti imaš lahko še tako super-duper zvočno, pa je ne boš izkoristil z openAL-om, ker to je nekakšen standarden API za večino zvočnih. Torej ne podpira strojnih funkcij posamezne zvočne oz. nekatere celo podpira, vendar mojega modela že ne. Podpira AWE32, SB16 pro I in II, Live!. Audigy serija je izvzeta.

In da ne pomislim na to, da nikjer do sedaj še v linux-u nisem zasledil podpore za SNR. In vem kaj so specifikacije, in creative jih je že dal ven, če ne nebi bilo driverjev za linux zunaj. Samo ti driverji so slabi. In kaj ti pomaga super-duper ubuntu distribucija za zvok, kjer ne bo HW bonbončkov od zvočne kartice, pač pa bo vse to moral narediti CPU. Niti ne najdem ustreznega linux programa, ki bi nadomestil recimo Reason3, Fruity Loops, Cubasis VST, wavelab, recycle, Storm,... Za linux obsaja nek FL nadomestek imenovan LMMS. Sam ta program je miljon let za ogirinalnim FL-jem (obup od obupa). Obstaja tudi neka wavelab verzija za linux - te še nisem sprobal, zgleda pa da deluje pod wine, kar je zopet slabo.

Torej izdelati distribucijo liunx-a, kjer bo lahko folk delal z zvokom in z videom je utopična ideja in patetičen poiskus. Ne obstaja dovolj driverjev, ne obstaja dovolj podpore in ne obstaja niti dovolj programov za to, da bi naredil samostojen multimedia-OS na bazi Linux-a. Če jim že bo uspelo narediti nekaj, nikoli ne bo na enaki ravni kot recimo vsi ti programi v Windows sistemu.

Vlady, nekateri gonilniki obstajajo in so slabi, ja. Ampak, slabi so zato ker proizvajalec ne izda specifikacij in so se programerji do njih dokopali z reverse engeneringom. Pri tako široko uporabljanih zvočnih karticah kot je Audigy ni lenobe pri razvijalcih

kriko1, jaz sam sem osebno probaval openGL in openAL. openGL uporabljam še naprej v Javi, medtem ko me je openAL popolnoma razočaral. V winsih sem se počutu, kot bi razvijal v linux-u, kjer nisem mogel uporabiti zvočne kot se spodobi, ampak je izgledala navadnoa 16-bitna kartica iz časa 486-tk. Drgač trenutno uporabljam zvočno preko DX-a in ASIO-a in zadeva dela veliko bolje kot pri openAL-u. Zdej če si prebral dobro tisti članek, si mogoče tudi prebral da to velja samo za novo kartico X-Fi. Ne pa tudi za audigy platinum. Moja zvočna dela miljonkrat bolje v DX-u in winsih, kot v linux okolju in openAL. X-Fi in audigy nimata istega procesorja, imata ga pa Audigy2 in X-Fi. Prav tako piše, da je stanje glede podpore zvočnih kartic v visti začasno, kar pomeni, da je na vrsti microsoft, da spiše ustrezen API. Tudi članek odraža stanje v visti in ne v XP-jih. Torej DX10 ima SW-emulacijo za to zvočno. Meni zaenkrat tudi ne dela še zvok v visti, vendar sem siguren, da bo zadeva porihtana zelo kmalu.

Sicer pa je tudi to res, da v programih za muzko oz. audio uporabljam ASIO namesto DX-sound-a, ker ima ASIO manjše latence. Do sedaj sem dosegel najboljšo latenco z mojo zvočno 20ms, kar je zame dovolj.

Pa tudi če gledamo hipotetično, da bi bil openAL boljši (predpostavimo), manjka podpore v linux-u, kjer spet prideš na začetek. Ne nuca ti linux distribucija z slabimi driverji in slabimi programi in dobrim API-jem. Recimo v winsih in mogoe še v kakem drugem sistemu (mac OS, ...) so zadeve na veliko višji ravni. Imaš dobre driverje, imaš dokaj v redu API in imaš profesionalne programe za obdelavo zvoka. Da pomislim na ASIO in podobno.

Tudi do sedaj še ni uspelo nikomur narediti podobne distribucije in mislim da jim tudi tokrat ne bo.

Sicer pa se mora še človek vprašati, zakaj proizvajalci zvočnih in programerji profi programov ne izdajo vse "skrivnosti" specifikacij. Ena beseda: denar.

Če bi dali ven vse specifikacije, potem bi bili avtorji profi audio programov ob kruh, prav tako bi MS izgubil nekaj prodanih OS, ker bi folk šel na linux in si snel dol zastonj program in tam naredil vse kar rabi. Tu pa se začne začarani krog. Mislim da nam ni pričakovati uspešnega linux projekta še vsaj kakih 5 let. Mogoče kako leto manj ali več. Mogoče se bodo zadeve spremenile do tačas

Jap to je res, tud XP jih je imel. Samo pri visti je še fora, da nekaj XP driverjev tudi dela na visti. In tudi MS in ostali proizvajalci kar hitro poštimajo podporo. Pri linux-u sem driverje čakal več kot eno leto, v winsih sem jih imel takoj, ko je prišla ven zvočna (dobil na cd-ju poleg). Je res, da so specifikacije curljale ven, ampak so bile specifikacije znane dokaj kmalu po izidu zvočne (mislim da okoli 4 mesece po izidu). Prav tako je dokaj hitro obstajal nek čuden driver za red-hat in debian, ki si ga moral sam osebno skompajlat v jedro. Meni ni deloval, ampak šele potem, ko je bil driver skompajlan v jedro. torej pri novejših distribucijah.

So bile, če ne nebi bilo "delujočega" driverja. Najprej se je pojavil zunaj driver, ki meni ni deloval (verjetno sem premajhen geek, da bi ga znal pravilno skompajlat noter). Malo kasneje, pa se je pojavil sistem ALSA. Sem pa potem dobil delujoč driver skupaj skompajlanega v distribucijo, ki mislim da je bil enak kot tisti prvi in je vse pokalo in šumelo.

So bile, če ne nebi bilo "delujočega" driverja.

So ti že omenili žalostno dejstvo: OSS skupnost mora pogosto uporabiti reverse-engineering, da lahko spiše gonilnik ... ki je lahko ravno zaradi tega bolj slab.

Jah, če bodo programi dodelani (poleg tega, da bodo prosti), bo distribucija sčasoma dosegla uspeh.
Sčasoma zato, ker vsak, ki bo kupoval nov računalnik, ne bo okleval pri nakupu nekaj evrov dražje kartice boljšega proizvajalca (boljši je tisti, ki z isto kvaliteto opreme podpira več platform). Tako kot sem jaz pri kupovanju novega prenosnika gledal tudi na dostopnost specifikacij in s tem kvaliteto gonilnikov mojega priljubljenega OS ...

Itak bo to moral biti dolgoročen projekt. Ampak tudi če ni zelo ambiciozno zastavljen, prinaša eno veliko novost. Konkretno do sedaj Cinelerra v Ubuntuju ni bila privzeto podprta. Si jo moral sam prevajat. Lani, ko smo pri nas imeli neke video delavnice, sem težil Gandalfu za deb repository. Včasih je imel čas, včasih ne.

Zdaj bo Cinelerra privzeto podprta.

Kot dolgoročni projekt ne verjamem da bo tole uspelo, ker je problem, da če v kratkem roku ni nekih rezutlatov, potem jih tudi na dolgi rok ne bo, če pa bodo, bojo pa zastareli. Problem je tudi v tem, da bodo majstri razvijali programe za trenutno tehnologijo, čez recimo 3 leta se lahko zgodi obrat in nove zadeve, in bojo moral vse spremenit ali pa začet na novo, če ne bodo hotli, da jih čas povozi.

To da ne štartujejo iz ničle se nebi čisto strinjal, še posebaj ne za kake profi audio programe. Imaš že kakega hudega, ki ga uporablja kak miljon folka? Večinoma so opensource audio programi igračke za mulčke. Torej ta del začenjajo iz nule. Ni pa nujno, da so amaterji, lahko da se je med njimi znašel kak programer takih programov, samo me zanima, če bi tak programer delal zastonj. Pomoje da ne. Mogoče. Jaz že nebi.

Finta je tudi (če recimo govorimo o avdio in video obdelavi), da je vse že razvito; "vsi" algoritmi za efekte in ostalo, "vsi" pretvorniki med formati (koderji, dekoderji) itd., samo ni še integrirano v eno škatlo. To je resda še kar kakšna četrtina vsega dela, ampak ... mnogo manj od vsega! To je seveda prednost odprte kode: tudi med različnimi projekti lahko po želji prenašajo uporabne stvari itd.
Aja, a sem omenil še uporabniške vmesnike teh programov? No, ti bi tudi rabili nekoga, da jih predela ...

Vlady, ne veš o čem govoriš. Pobrskaj po spletu katere "dodatke" (efekte, filtre,...) uporablja Gimp in Cinelerra, pa boš videl, da je malo morje zadev ŽE open source. Dejasnko pa je problem, ker zadeve niso povezane v lep uporabniški vmesnik.

Vlady> Ma tisti GUI se lahko naredi v enem letu, to res ni problem, problem je, ker ne morejo uproabljat HW-ja od zvočne. To je njihov problem.

Profesionalne zvočne kartice (M-Audio, na primer) na Linuxu delujejo odlične. Amaterske (Creative Labs) pač ne, ker se jim zdi, da bodo nekaj zgubili, če bo v Linux jedru izvorna koda, ki zna z njihovo zvočno kartico upravljat.