» »

strani: 1 2 »

Jst ::

Vlady: iz tvojih postov sodeč, nimaš pojma o linux operacijskem sistemu. Mogoče si v prostem času uporabljal kakšen LiveCD, mogoče. Vsaj to se razbere iz tvojih postov.


Software-sko emuliranje zvoka? Hehehe.

> Specifikacije so, ker če jih nebi bilo, potem nebi bilo driverjev.

Specifikacije niso to, kar ti piše na škatli od hardware-a. V smislu "supports new improved EAX4 and incredible 96dB....".

> Tudi programi za zvok, ampak nobeden ne dela normalno. čudno kajne.

Programi za zvok so upper layer. Njih ne zanima kaj je "spodaj". Oziroma zanima jih samo API.


---

Po nekaterih pogovorih iz Ubuntu kroga, se mi zdi, da je ta "Ubuntu Studio" nekako iniciativa za zgoraj omenjene težave. Upam, da se bodo proizvajalci vsaj malo zamislili. Vsaj če gledam kakšen napredek je bil iz Suse 8.0 (kjer sem nekako resno začel uporabljati linux) do Suse 10.1, potem upam na najboljše.
Proton decay is a tax on existence.

Roadkill ::

Tisti, ki imate probleme z zvokom v linuxu ... a uporabljate OSS Driver al ALSA driver?
Ker pokajoč-crappy zvok sem imel jaz pri oss, pri alsa pa vse špila kot je treba.
Ü

Vlady ::

Men ALSA nikakor ni hotla potegnit ne na fedori ne na debian-u, če mi je delalo, sem raje ugasnil zvočnike, ker je bil obup. Na konc je pršla ven verzija fedore, mislim da 6 al 5, kjer je bil driver že skompajlan noter. v tej distribuciji mi je zadeva delala bolje kot prej, samo še vedno je pokalo in prekinjalo, poleg pa še šumelo. Na koncu sem sprobal še Suse, resda v virtual PC. Tam je zvočna delala dokaj normalno razen šuma, dokler nisem recimo odprl kakega predvajalnika videa. Pol se je zgodil crash in javljalo je napako nekaj v zvezi kernel emu10k1 error. Kar je driver za zvočno. Resda nisem linux freak (geek), ker me niti ne zanima preveč, ampak sem vseeno sprobal že kar nekaj distribucij. Linux znam uporabljati, v njem sem delal marsikaj ampak se mi pa ne da ukvarjati s tem, ali dela en driver ali ne.

Software-sko emuliranje zvoka pomeni, da vse efekte na zvoku (zamike, odmeve, pitch, EQ, ...) narediš s pomočjo programa in ne s pomočjo procesorja na zvočni. Torej tebi za te efekte dodatno gara CPU in ne zvočna sama. Kar je slabo pa še počasi (visoke latence) Pa še kvaliteta efektov ni na enaki ravni, kot HW. Edino kar tu uporabljaš je tisti standarden del zvočnih kartic, ki se imenuje D/A pretvornik. Če ne veš kaj je to, poglej v wiki.

In ravno v tem je problem openAL API-ja, ne dostopa direktno do harware-a. Torej ti imaš lahko še tako super-duper zvočno, pa je ne boš izkoristil z openAL-om, ker to je nekakšen standarden API za večino zvočnih. Torej ne podpira strojnih funkcij posamezne zvočne oz. nekatere celo podpira, vendar mojega modela že ne. Podpira AWE32, SB16 pro I in II, Live!. Audigy serija je izvzeta.

In da ne pomislim na to, da nikjer do sedaj še v linux-u nisem zasledil podpore za SNR. In vem kaj so specifikacije, in creative jih je že dal ven, če ne nebi bilo driverjev za linux zunaj. Samo ti driverji so slabi. In kaj ti pomaga super-duper ubuntu distribucija za zvok, kjer ne bo HW bonbončkov od zvočne kartice, pač pa bo vse to moral narediti CPU. Niti ne najdem ustreznega linux programa, ki bi nadomestil recimo Reason3, Fruity Loops, Cubasis VST, wavelab, recycle, Storm,... Za linux obsaja nek FL nadomestek imenovan LMMS. Sam ta program je miljon let za ogirinalnim FL-jem (obup od obupa). Obstaja tudi neka wavelab verzija za linux - te še nisem sprobal, zgleda pa da deluje pod wine, kar je zopet slabo.

Torej izdelati distribucijo liunx-a, kjer bo lahko folk delal z zvokom in z videom je utopična ideja in patetičen poiskus. Ne obstaja dovolj driverjev, ne obstaja dovolj podpore in ne obstaja niti dovolj programov za to, da bi naredil samostojen multimedia-OS na bazi Linux-a. Če jim že bo uspelo narediti nekaj, nikoli ne bo na enaki ravni kot recimo vsi ti programi v Windows sistemu.
"Lotereya - naibolee točnyj sposob učeta količestva optimistov"

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Vlady ()

kriko1 ::

In ravno v tem je problem openAL API-ja, ne dostopa direktno do harware-a
http://www.digit-life.com/articles2/mul...

Možje od creativa pravijo obratno. Zato se bo openal preferiral za programiranje nad ds v visti.

In še enkrat, creative ni izdal vseh specifikacij, če ne bi imeli uporabne gonilnike tudi za novejše zvočne kartice.

SaXsIm ::

Vlady, nekateri gonilniki obstajajo in so slabi, ja. Ampak, slabi so zato ker proizvajalec ne izda specifikacij in so se programerji do njih dokopali z reverse engeneringom. Pri tako široko uporabljanih zvočnih karticah kot je Audigy ni lenobe pri razvijalcih :\
SaXsIm

Jst ::

Vlady, če sem ti storil krivico se ti opravičujem. Nekaj pojmov si zamešal. In ker je čedalje več "linux sttrokovnakov" sem postal že kar malo preveč nestrpen.



> In še enkrat, creative ni izdal vseh specifikacij, če ne bi imeli uporabne gonilnike tudi za novejše zvočne kartice.


Amen to that!!


---

Ena zanimivost. SB AWE64 Gold igra glasbo precej bolje, kot pa Live!, katero sem do nekdanjega uporabljal. Ima pa Live! v Win parametrični eq., za katerega pa za AWE64 niso naredili.

---

Pa še ena stvar za Win&live! uporabnike. kxProject sproducira boljši zvok od Creative driverjev. Ampak ne podpira vsega (je pa še vedno zelo zelo dobra alternativa), ker jim Creative ne da vseh specifikacij. Lahko si preberete to na njihovem forumu.
Proton decay is a tax on existence.

Vlady ::

kriko1, jaz sam sem osebno probaval openGL in openAL. openGL uporabljam še naprej v Javi, medtem ko me je openAL popolnoma razočaral. V winsih sem se počutu, kot bi razvijal v linux-u, kjer nisem mogel uporabiti zvočne kot se spodobi, ampak je izgledala navadnoa 16-bitna kartica iz časa 486-tk. Drgač trenutno uporabljam zvočno preko DX-a in ASIO-a in zadeva dela veliko bolje kot pri openAL-u. Zdej če si prebral dobro tisti članek, si mogoče tudi prebral da to velja samo za novo kartico X-Fi. Ne pa tudi za audigy platinum. Moja zvočna dela miljonkrat bolje v DX-u in winsih, kot v linux okolju in openAL. X-Fi in audigy nimata istega procesorja, imata ga pa Audigy2 in X-Fi. Prav tako piše, da je stanje glede podpore zvočnih kartic v visti začasno, kar pomeni, da je na vrsti microsoft, da spiše ustrezen API. Tudi članek odraža stanje v visti in ne v XP-jih. Torej DX10 ima SW-emulacijo za to zvočno. Meni zaenkrat tudi ne dela še zvok v visti, vendar sem siguren, da bo zadeva porihtana zelo kmalu.

Sicer pa je tudi to res, da v programih za muzko oz. audio uporabljam ASIO namesto DX-sound-a, ker ima ASIO manjše latence. Do sedaj sem dosegel najboljšo latenco z mojo zvočno 20ms, kar je zame dovolj.

Pa tudi če gledamo hipotetično, da bi bil openAL boljši (predpostavimo), manjka podpore v linux-u, kjer spet prideš na začetek. Ne nuca ti linux distribucija z slabimi driverji in slabimi programi in dobrim API-jem. Recimo v winsih in mogoe še v kakem drugem sistemu (mac OS, ...) so zadeve na veliko višji ravni. Imaš dobre driverje, imaš dokaj v redu API in imaš profesionalne programe za obdelavo zvoka. Da pomislim na ASIO in podobno.

Tudi do sedaj še ni uspelo nikomur narediti podobne distribucije in mislim da jim tudi tokrat ne bo.
"Lotereya - naibolee točnyj sposob učeta količestva optimistov"

MrStein ::

Človek še nikoli ni letel in bratoma Wright tudi ne bo uspelo. Zapomnite si moje besede !
;)
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

Vlady ::

Sicer pa se mora še človek vprašati, zakaj proizvajalci zvočnih in programerji profi programov ne izdajo vse "skrivnosti" specifikacij. Ena beseda: denar.

Če bi dali ven vse specifikacije, potem bi bili avtorji profi audio programov ob kruh, prav tako bi MS izgubil nekaj prodanih OS, ker bi folk šel na linux in si snel dol zastonj program in tam naredil vse kar rabi. Tu pa se začne začarani krog. Mislim da nam ni pričakovati uspešnega linux projekta še vsaj kakih 5 let. Mogoče kako leto manj ali več. Mogoče se bodo zadeve spremenile do tačas :)
"Lotereya - naibolee točnyj sposob učeta količestva optimistov"

MrStein ::

Sicer ima Vista enake probleme s pomanjkanjem driverjem (berite forume ali probajte sami). ;)
Teštiram če delaž - umlaut dela: ä ?

Vlady ::

Jap to je res, tud XP jih je imel. Samo pri visti je še fora, da nekaj XP driverjev tudi dela na visti. In tudi MS in ostali proizvajalci kar hitro poštimajo podporo. Pri linux-u sem driverje čakal več kot eno leto, v winsih sem jih imel takoj, ko je prišla ven zvočna (dobil na cd-ju poleg). Je res, da so specifikacije curljale ven, ampak so bile specifikacije znane dokaj kmalu po izidu zvočne (mislim da okoli 4 mesece po izidu). Prav tako je dokaj hitro obstajal nek čuden driver za red-hat in debian, ki si ga moral sam osebno skompajlat v jedro. Meni ni deloval, ampak šele potem, ko je bil driver skompajlan v jedro. torej pri novejših distribucijah.
"Lotereya - naibolee točnyj sposob učeta količestva optimistov"

Matevžk ::

"Čuden drajver, ki ga moraš sam skompajlat" je pač gonilnik, ki zaradi nedovršenosti še ni vključen v jedro. Zaradi nedovršenosti. Nedovršen. Ni narejen do konca.
Si prepričan, da so bile specifikacije na voljo?
lp, Matevžk

Vlady ::

So bile, če ne nebi bilo "delujočega" driverja. Najprej se je pojavil zunaj driver, ki meni ni deloval (verjetno sem premajhen geek, da bi ga znal pravilno skompajlat noter). Malo kasneje, pa se je pojavil sistem ALSA. Sem pa potem dobil delujoč driver skupaj skompajlanega v distribucijo, ki mislim da je bil enak kot tisti prvi in je vse pokalo in šumelo. :\
"Lotereya - naibolee točnyj sposob učeta količestva optimistov"

kriko1 ::

To ni delujoč gonilnik, če ti poka pa šumi - osnovne stvari so bogo krite.

Matevžk ::

So bile, če ne nebi bilo "delujočega" driverja.

So ti že omenili žalostno dejstvo: OSS skupnost mora pogosto uporabiti reverse-engineering, da lahko spiše gonilnik ... ki je lahko ravno zaradi tega bolj slab.
lp, Matevžk

Vlady ::

Zadnja dva posta povesta dovolj o možnosti uspeha te distribucije, če bo šlo tako naprej kot je šlo takrat. >:D
"Lotereya - naibolee točnyj sposob učeta količestva optimistov"

Matevžk ::

Jah, če bodo programi dodelani (poleg tega, da bodo prosti), bo distribucija sčasoma dosegla uspeh.
Sčasoma zato, ker vsak, ki bo kupoval nov računalnik, ne bo okleval pri nakupu nekaj evrov dražje kartice boljšega proizvajalca (boljši je tisti, ki z isto kvaliteto opreme podpira več platform). Tako kot sem jaz pri kupovanju novega prenosnika gledal tudi na dostopnost specifikacij in s tem kvaliteto gonilnikov mojega priljubljenega OS ...
lp, Matevžk

Vlady ::

Sam je treba upoštevat, da razvoj profi programov ne traja eno leto, ampak kar nekaj let. Vsaj do te mere, da so programi brez večjih hroščev in s solidno podporo (tudi driverji). Sej pravm, mogoče jim bo uspelo čez kakih 5 let +-1 leto. Prej ne verjamem.
"Lotereya - naibolee točnyj sposob učeta količestva optimistov"

Matthai ::

Itak bo to moral biti dolgoročen projekt. Ampak tudi če ni zelo ambiciozno zastavljen, prinaša eno veliko novost. Konkretno do sedaj Cinelerra v Ubuntuju ni bila privzeto podprta. Si jo moral sam prevajat. Lani, ko smo pri nas imeli neke video delavnice, sem težil Gandalfu za deb repository. Včasih je imel čas, včasih ne.

Zdaj bo Cinelerra privzeto podprta.
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

Nejc Pintar ::

@Vlady:
1. Verjetno je zadeva zastavljena kot dolgoročni projekt (že omenjeno)
2. Ne štartujejo popolnoma iz ničle

Sicer pa je to dobro predvsem za pakete ki bodo vključeni v distribucijo, saj bo njihov razvoj pospešen.
Lahko je biti prvi, če si edini!

Vlady ::

Kot dolgoročni projekt ne verjamem da bo tole uspelo, ker je problem, da če v kratkem roku ni nekih rezutlatov, potem jih tudi na dolgi rok ne bo, če pa bodo, bojo pa zastareli. Problem je tudi v tem, da bodo majstri razvijali programe za trenutno tehnologijo, čez recimo 3 leta se lahko zgodi obrat in nove zadeve, in bojo moral vse spremenit ali pa začet na novo, če ne bodo hotli, da jih čas povozi.

To da ne štartujejo iz ničle se nebi čisto strinjal, še posebaj ne za kake profi audio programe. Imaš že kakega hudega, ki ga uporablja kak miljon folka? Večinoma so opensource audio programi igračke za mulčke. Torej ta del začenjajo iz nule. Ni pa nujno, da so amaterji, lahko da se je med njimi znašel kak programer takih programov, samo me zanima, če bi tak programer delal zastonj. >:D Pomoje da ne. :\ Mogoče. Jaz že nebi.
"Lotereya - naibolee točnyj sposob učeta količestva optimistov"

Nejc Pintar ::

OS programerji ne delajo zastonj. Ponavadi jih podpirajo velike firme.
Čez 3 leta se ne more zgoditi tak preobrat da bi vse štartali iz nule. Vedno se lahko veliko potegne od prej, pa če so to le razni algoritmi.
Lahko je biti prvi, če si edini!

Matevžk ::

Finta je tudi (če recimo govorimo o avdio in video obdelavi), da je vse že razvito; "vsi" algoritmi za efekte in ostalo, "vsi" pretvorniki med formati (koderji, dekoderji) itd., samo ni še integrirano v eno škatlo. To je resda še kar kakšna četrtina vsega dela, ampak ... mnogo manj od vsega! To je seveda prednost odprte kode: tudi med različnimi projekti lahko po želji prenašajo uporabne stvari itd.
Aja, a sem omenil še uporabniške vmesnike teh programov? No, ti bi tudi rabili nekoga, da jih predela :)) ...
lp, Matevžk

Vlady ::

Če bi bili tako dobro plačani, bi že imeli 10+ takih distribucij.

Ja od kje naj dobijo te algoritme? Saj do sedaj ne obstaja noben resen profi program, ki je openSource. Od kje naj jamljejo? Lahko bi vzeli edino tako, da bi kaka firma dala ven source svojega programa, to pa se bo zgodilo le za kak zastarel program.

vMatevzk: ja SW algoritmi, ki so počasni da ni kaj. Pa tudi ne podpira vsega kar podpira HW, če pa že, pa 1000x počasneje. Sam pretvornik med formati ti ne nuca veliko, če ne obdelaš zvoka kot sam hočeš. Tu je še problem podpore, driverjev, programiranje na low level (skoraj da na strojnem nivoju). Bi rad videl kak algoritem za recimo reverb za creativove kartice (boljše), ki uporabljajo zvočno kartico in je openSource. >:D Tega ni. To je vse komercialno in do tega ne bodo še prišli tako kmalu.

In če bi za takimi programerji res stale super duper korporacije, potem bi tudi take firme odkupovale specifikacije za izdelavo driverjev in algoritmov za razne programe. Zdej sta samo še dve možnosti: ali tako škrt, da jim je vseeno, če je openSource, ali pa preprosto nimajo keša in jim je škoda vlagat v nek linux, ki je zastonj, pa raje razvijejo komercialni izdelek, s katerim še zaslužijo. Simple? :)
"Lotereya - naibolee točnyj sposob učeta količestva optimistov"

Matthai ::

Vlady, ne veš o čem govoriš. Pobrskaj po spletu katere "dodatke" (efekte, filtre,...) uporablja Gimp in Cinelerra, pa boš videl, da je malo morje zadev ŽE open source. Dejasnko pa je problem, ker zadeve niso povezane v lep uporabniški vmesnik.
Zloraba oblasti, avtokracija in tema nikoli ne pridejo hipoma, vedno je vmesno
obdobje mračenja, ko se dan preveša v noč; biti moramo pozorni opazovalci
okolja in varuhi luči, da ne postanemo nemočni ujetniki teme. --W. Douglas

Vlady ::

Uuuu algoritmi za grafiko, to je pa podobno algoritmom, za zvok. >:D

Ma tisti GUI se lahko naredi v enem letu, to res ni problem, problem je, ker ne morejo uproabljat HW-ja od zvočne. To je njihov problem.
"Lotereya - naibolee točnyj sposob učeta količestva optimistov"

jype ::

Vlady> Ma tisti GUI se lahko naredi v enem letu, to res ni problem, problem je, ker ne morejo uproabljat HW-ja od zvočne. To je njihov problem.

Profesionalne zvočne kartice (M-Audio, na primer) na Linuxu delujejo odlične. Amaterske (Creative Labs) pač ne, ker se jim zdi, da bodo nekaj zgubili, če bo v Linux jedru izvorna koda, ki zna z njihovo zvočno kartico upravljat.

Matevžk ::

Uuuu algoritmi za grafiko, to je pa podobno algoritmom, za zvok. >:D

S tem si hotel povedati, da ne vem, o čem govorim? No, Matthai ti je že povedal, da to velja zate. Dal sem DVA RAZLIČNA primera, okej?
Kaj pa OS programje podpira na samem hardveru, je pa seveda odvisno od hardvera oziroma njegovega proizvajalca ... o tem smo pa tudi v tej temi že veliko povedali.

edit: tipkarska napaka.
lp, Matevžk

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Matevžk ()
strani: 1 2 »


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Izšel GNOME 2.20

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
173434 (1637) Jst
»

Izšel OpenOffice 2.3

Oddelek: Novice / Pisarniški paketi
184479 (2670) spucek
»

Izšel Slackware 12.0

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
82112 (1414) Roadkill
»

ZFS na Linuxu

Oddelek: Novice / Ostala programska oprema
212320 (1271) Brane2
»

Ubuntu 7.04 Beta

Oddelek: Novice / Operacijski sistemi
152460 (1629) RedStar

Več podobnih tem