Cray že ponuja dvojedrne Opterone

> NETTO bitflipov od stroja B.

JA.

Vsak program lahko prevedemo v niz Šeferjevih operatorjev. To je potem neto bit lifting (shuffling, fliping, toggling ... kakor rečemo, pomeni isto). V bistvu se to mora izvest, plus mau za dobro vago.

Seveda, zraven je več ali manj režije, a z optimizacijo procesorjev, vedno manj.

> sej to je pa pol čist podobno MFLOPS-om in MIPS-om

Ja ne, ni! Sej je že Brane povedal, da če nagoniš en Z80 na 6 GHz, maš blazne MIPSe. Zračunanega pa niti ne prav veliko.

Ker si prekvihtal premalo bitov.

Po drugi strani, kakšni 64 bitni procesorji pri nižjih frekvencah in posledično nižjih MIPSih, realno popedenajo OHOHO! Prekucnejo pač ogromno bitov.

> Algoritem prevedeš na idealni Touringov stroj in prešteješ.

JA. In tu je sapienti sat!

> ampak kako zmeris te bitflipe?

Fizikalno matematični model procesorja in RAMa obstaja. Četudi ga Intel, AMD, IBM in podobni ne kažejo preveč okoli. Tam je povsem jasno razvidno, koliko tega bitliftinga je narejeno v vsaki možni situaciji. Koliko se prižigajo in ugašajo lučke, ko posamezna vrata delajo to, za kar so bila narejena.

To skušajo optimizirati kolikor se da. Poleg seveda čisto fizikalnih izboljšav, ki pocenjujejo vsak preklop.

> Ponavadi ugotovis hitrost sistema tako, da preprosto pozenes program na njemu in si zapises cas, pa porabljeno energijo se verjetno da tudi preprosto zmerit.

Ja .. to je povsem točno. Za superračunalnike so tako pragmatični, da za osnovo izberejo kar sisteme enačb. Kolikor hitreje računa te, toliko večji Linpack ima, toliko boljši je. Kot bi meril svinjam težo z velikim šublarjem (kljunastim merilom) za hlode. V praksi približno dobro špila.

Če pa hočemo zadevo zdebatirati v globino, potrebujemo sorazmerja svinje in njeno gostoto po celem telesu. Šele potem dobimo njeno pravo težo.

Za procesorje pa isto. Prevest zadevo na TM in izračunati zraven vso njegovo fiziko.

Ko je Richard Feynman delal za Thinking Machines (nad imenom je bil baje takoj navdušen, ker je rekel, da mu zdaj ne bo treba nikogar več prepričevati, da dela za neke norce), je bil prvi, ki je procesorje preračunal po fizikalno in ugotovil, da ne bodo delali. Potem je naredil neke popravke in postali so fizikalno mogoči. Potem je pa še izumil eno novo finto za logaritmiranje, da je tudi programsko lahko delovalo. Čist mimogrede to.

ma .. vse je lepo in prav .. sploh ni noben v konfliktu v tej temi ...

samo pozabljate čemu so namenjene te enote .. in kako praktične so ... vsaka enota ima svoj namen .. MIPS-i pač niso namenjeni primerjanju različnih procesorjev ... če pa primerjaš procesorje iz iste družine in istim naborom ukazov, so pa čisto na mestu ...

podobno je z MFLOPS .. čeprav s temi že lahko primerjaš različne procesorje, ker te pri tej enoti zanima samo hitrost računanja .. kar pa seveda nič ne pove kako se bosta primerjana procesorja odrezala pri operacijah, ki ne rabijo veliko FLOP-ov računat .. :)

NETTO bitflipi dejansko povejo koliko je uporabnega dela v procesorju, ki neposredno pripomore k doseganju rezultata .. če k temu dodamo še hitrost preklopov postane to kar dobra ocena hitrosti procesorja .. vendar je vseeno malo čudna .. ker če že samo primerjamo posamezne operacije med sabo .. npr. seštevanje ali pretvarjanje tipov ali kopiranje vsebin na pomnilniških naslovih ... bomo že pri posameznih operacijah dobili različne vrednosti NETTO bitflipov ...

a se potem končni NETTO bitflipi za celoten procesor izračunajo za vse možne operacije in kombinacije vhodnih podatkov in se izračuna povprečje??

če se nek procesor uporablja v zelo usmerjene namene (npr. veliko enakega izračunavanja v plavajoči vejici), bo lahko nek procesor, ki ima skupne NETTO bitflipe nižje, vseeno hitrejši, ker jih bo imel manj pri teh posameznih operacijah, ki jih bo pri svojem delu največ uporabljal ...