Wired News - Ne samo, da morate sedaj vsake toliko časa nadgraditi spomin v računalniku, temveč ga boste počasi morali začeti nadgrajevati tudi pri sebi.
Znanstveniki pod vodstvom Theodora W. Bergerja so si na Centru za živčni inženiring na kalifornijski univerzi zadali nalogo izdelati tak čip, ki bi v možganih uspešno oponašal glavni center za spomin. Če bi jim to uspelo, bi lahko s temi čipi nadomestili naravni center in tako pomagali bolnikom, ki imajo težave s spominom.
Trdijo, da vprašanje že zdavnaj ni več "če" ampak je zdaj prava vprašalnica "Kdaj?". Na svojem prototipu tega čipa delajo že več kot deset let in sedaj je napočil čas, da ga bodo javno predstaviji na sestanku Združenja za nevrologijo, ki se začne to soboto. Sicer omenjajo, da prototipa še niso preizkusili na živih poskusnih živalih, njihove raziskave na delih podganjih možganov pa kažejo, da kos silicija svojo dolžnost opravlja s 95-odstotno natančnostjo.
Največji izziv do sedaj je bilo dejstvo, da niso vedeli kako naj sploh spremenijo oz. zakodirajo informacije iz možganov v matematično obliko, v kateri shranjuje podatke njihov pomnilnik. Raziskave pa so že dovolj daleč, da se izhod iz naravnega "originala" in čipa praktično več ne loči.
Ekipa pričakuje, da bo trajalo približno dve do tri leta, preden bodo razvili matematični model za kodiranje informacij za živo podgano ter približno sedem do osem let za opico. Pričakujejo, da bodo dobili dovoljenje za klinične poizkuse na ljudeh v približno desetih letih in da bomo okoli leta 2020 že uporabljali umetni spomin za odpravljanje posledic nedelujočega naravnega spomina.
Za več podrobnosti si oglejte izvorni članek.
Novice » Znanost in tehnologija » Nadgradnja spomina - tokrat v vaših možganih
kilergas ::
Se svoje glave ne znamo popolnoma uporabit,.pa bomo po glavi cipe talali."Ej Josk,o posodi cim da vidm kaj si delal ves mesc" 
minmax ::
lingvisti se sploh ne morejo zmenit o podstati jezika v možganih, te pa že vedo kako se pomni. ja bom verjel, ko vidim.
preprosto je to fishing expedition za research denarjem. 10 let v razvoju imet čip. nihče nima čipa 10 let v razvoju.
preprosto je to fishing expedition za research denarjem. 10 let v razvoju imet čip. nihče nima čipa 10 let v razvoju.
Tilen ::
super potem pa se samo kak bluetooth vmesnik in voila ;) Pred kaksnim izpitom na faxu samo nabijes not tiste 4 knjige in je toto :)
413120536c6f76656e696a612c20642e642e
iration ::
way to go :-)
Tudi jaz bi imel kakšno pravico rad v življenju. Npr. pravico do tega, da delam
12 ur na dan in sem za to nagrajen s strani delujočega ekonomskega prostora, ne
pa kaznovan s strani Salmoneličevih gremlinov. - NavadniNimda
12 ur na dan in sem za to nagrajen s strani delujočega ekonomskega prostora, ne
pa kaznovan s strani Salmoneličevih gremlinov. - NavadniNimda
Marjan ::
Hehe, Wikipedio si bom uploadu
---
Khm, no potem pa ne bo več dosti do kompletne zamenjave počasnih nevronov s hitrimi čipi
---
Khm, no potem pa ne bo več dosti do kompletne zamenjave počasnih nevronov s hitrimi čipi
darh ::
kul bo imet takole tono informacij v momentu... povezovat jih bomo mogli pa še vedno sami :)
Excuses are useless! Results are priceless!
Dr_M ::
ja, najhujs je to, k ti 99% stvari ne bo jasn...ne bos vedu zakaj so tm in kaj pocnejo. inf seveda.
hude nocne more. ni ql. razn ce bos lohk ponoc cip odklopu
hude nocne more. ni ql. razn ce bos lohk ponoc cip odklopu
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.
lukanium ::
Citiram: "It's an impossible task to figure out what your grandmother looks like and how I would encode that," said Berger. "We all do a lot of different things, so we can't create a table of all the things we can possibly look at and how it's encoded in the hippocampus. What we can do is ask, 'What kind of transformation does the hippocampus perform?'
"If you can figure out how the inputs are transformed, then you do have a prosthesis. Then I could put that into somebody's brain to replace it, and I don't care what they look at -- I've replaced the damaged hippocampus with the electronic one, and it's going to transform inputs into outputs just like the cells of the biological hippocampus."
Se mi zdi, da vas je večina napačno razumela novico... oziroma, da ste preveč dobesedno razumeli že itak zavajajoč naslov. Zakaj? Zato ker nikakor ne gre za kakršnokoli nadgradnjo spomina ali celo izdelavo spominskega prostora. Ta čip NE predstavlja komponente, ki bi shranjevala spomine, ampak samo pretvornik ene vrste signala v drugega. Ker, roko na srce, do pravega RAMa, trdega diska, flash spomina (ali karkoli že) za možgane sesalcev je še zelooo daleč.
In še nekaj...
Citiram: "We are nowhere near applicability," said Boston University's Eichenbaum. "But the next decade will prove whether this strategy is truly feasible."
"There is a big gap in making the microchip work in a slice preparation and getting it to work in a human being,"...
Trenutno je v nevroznanosti še vse skupaj na zlo osnovni ravni. Napredek je sicer v zadnjih letih zares velik, a je sam problem še toliko večji. Kaj hočem reči je, da se naše znanje trenutno širi le na področju delovanja posameznih nevronov ali manjših skupkih nevronov (raziskave z elektrodami na Rhesus Macaque opicah - PREVEČ low level) ali na zelo visoki ravni preko tehnik snemanja možganov (EEG, fMRI in druge tomografije - PREVEČ high level). In kaj je narobe s tem? Nič, ampak zavedati se je treba, da je to še vedno le začetek in da smo glede možganov še vedno precej zeleni. Vse kar imamo so le modeli/teorije, ki temeljijo na prej omenjenih tako ali drugače omejenih empiričnih spoznanjih, zaradi česar so tudi ti modeli zelo specifični in omejeni (zato jih je tudi glede večine možganskih funkcij mali milijon...). Zakaj specifičnost model omejuje? Zato, ker predpostavlja, da je funkcionalna struktura možganov strogo modularna in zato bolj ali manj izključuje možnost interakcije, kar preveč poenostavlja delovanje možganov. Navsezadnje, v vedno večji meri se ugotavlja, da so poleg jasno anatomsko in funkcijsko določenih delov možganov izredno pomembna tudi asociacijska področja, torej možganovina, ki povezuje 'področja z imeni' (kot npr. hippocampus). In o tem pa praktično nimamo pojma.
Če povzamem, trenutno smo še vedno preveč na osnovni ravni - imamo rastoče znanje o delovanju posamičnih nevronov na eni strani in spoznanja o delovanju (pre)velikih področij (milijoni nevronov) na drugi strani. Manjka nam integracija. In dokler ne bo tega (torej modela, ki bo arbitrarno kompleksen, zaradi česar je morda tudi nedosegljiv...), so bolj napredni vsadki v smislu RAMA, 'grafičnih kartic' ipd. še zelo oddaljene sanje... Ta pretvornik signala kratkoročnega spomina v signale, ki so zakodirani v dolgoročnega, je dovolj enostaven, da je seveda čisto lepo možen. Vendar... temelji na nekem modelu delovanja spomina, ki je osnovan na omejenih empiričnih podatkih, zaradi česar nikakor ne moremo reči, da bo zadeva zares delovala. Med slice-i in celimi možgani je ogromna razlika. In nenazadnje, vprašajte se, kam bodo čip vstavili? V možganih na žalost ni socketa, kamor bi pasale čipove nožice...
"If you can figure out how the inputs are transformed, then you do have a prosthesis. Then I could put that into somebody's brain to replace it, and I don't care what they look at -- I've replaced the damaged hippocampus with the electronic one, and it's going to transform inputs into outputs just like the cells of the biological hippocampus."
Se mi zdi, da vas je večina napačno razumela novico... oziroma, da ste preveč dobesedno razumeli že itak zavajajoč naslov. Zakaj? Zato ker nikakor ne gre za kakršnokoli nadgradnjo spomina ali celo izdelavo spominskega prostora. Ta čip NE predstavlja komponente, ki bi shranjevala spomine, ampak samo pretvornik ene vrste signala v drugega. Ker, roko na srce, do pravega RAMa, trdega diska, flash spomina (ali karkoli že) za možgane sesalcev je še zelooo daleč.
In še nekaj...
Citiram: "We are nowhere near applicability," said Boston University's Eichenbaum. "But the next decade will prove whether this strategy is truly feasible."
"There is a big gap in making the microchip work in a slice preparation and getting it to work in a human being,"...
Trenutno je v nevroznanosti še vse skupaj na zlo osnovni ravni. Napredek je sicer v zadnjih letih zares velik, a je sam problem še toliko večji. Kaj hočem reči je, da se naše znanje trenutno širi le na področju delovanja posameznih nevronov ali manjših skupkih nevronov (raziskave z elektrodami na Rhesus Macaque opicah - PREVEČ low level) ali na zelo visoki ravni preko tehnik snemanja možganov (EEG, fMRI in druge tomografije - PREVEČ high level). In kaj je narobe s tem? Nič, ampak zavedati se je treba, da je to še vedno le začetek in da smo glede možganov še vedno precej zeleni. Vse kar imamo so le modeli/teorije, ki temeljijo na prej omenjenih tako ali drugače omejenih empiričnih spoznanjih, zaradi česar so tudi ti modeli zelo specifični in omejeni (zato jih je tudi glede večine možganskih funkcij mali milijon...). Zakaj specifičnost model omejuje? Zato, ker predpostavlja, da je funkcionalna struktura možganov strogo modularna in zato bolj ali manj izključuje možnost interakcije, kar preveč poenostavlja delovanje možganov. Navsezadnje, v vedno večji meri se ugotavlja, da so poleg jasno anatomsko in funkcijsko določenih delov možganov izredno pomembna tudi asociacijska področja, torej možganovina, ki povezuje 'področja z imeni' (kot npr. hippocampus). In o tem pa praktično nimamo pojma.
Če povzamem, trenutno smo še vedno preveč na osnovni ravni - imamo rastoče znanje o delovanju posamičnih nevronov na eni strani in spoznanja o delovanju (pre)velikih področij (milijoni nevronov) na drugi strani. Manjka nam integracija. In dokler ne bo tega (torej modela, ki bo arbitrarno kompleksen, zaradi česar je morda tudi nedosegljiv...), so bolj napredni vsadki v smislu RAMA, 'grafičnih kartic' ipd. še zelo oddaljene sanje... Ta pretvornik signala kratkoročnega spomina v signale, ki so zakodirani v dolgoročnega, je dovolj enostaven, da je seveda čisto lepo možen. Vendar... temelji na nekem modelu delovanja spomina, ki je osnovan na omejenih empiričnih podatkih, zaradi česar nikakor ne moremo reči, da bo zadeva zares delovala. Med slice-i in celimi možgani je ogromna razlika. In nenazadnje, vprašajte se, kam bodo čip vstavili? V možganih na žalost ni socketa, kamor bi pasale čipove nožice...
When a person can no longer laugh at himself,
it is time for others to laugh at him. [Thomas Szasz]
it is time for others to laugh at him. [Thomas Szasz]
OrlyTM ::
kul bo imet takole tono informacij v momentu... povezovat jih bomo mogli pa še vedno sami :)
ma kaki, sj bomo mel do takrat ze ibr impruvanega Googla :) bo vse najdu in a flash! :) ... nobene memorije ne bo treba ... sam WiFi interfejs v glavi pa sopaj ...
We are borg, resistance is futile, you will be asimilated! :D :D :D
lp
OrlyTM
--------------------------------------------------
<b>Fear is in The Eye Of The Beholder. Don't let it be You!</b>
<b>Fear is in The Eye Of The Beholder. Don't let it be You!</b>
RejZoR ::
Človeški možgani so sposobni shranit ogromne količine,nažalost pa branje informacij deluje bolj kot disk z zlomljeno bralno glavo.
Sej človek si zapomne vse kar prebere/vidi/sliši,problem je te informacije priklicat nazaj. Itaq pa jih gre večina v maloro že v kratkotrajnem delu spomina (RAM podatki ob resetu ;) )
Sej človek si zapomne vse kar prebere/vidi/sliši,problem je te informacije priklicat nazaj. Itaq pa jih gre večina v maloro že v kratkotrajnem delu spomina (RAM podatki ob resetu ;) )
Angry Sheep Blog @ www.rejzor.com
Thomas ::
> ma kaki, sj bomo mel do takrat ze ibr impruvanega Googla :) bo vse najdu in a flash! :) ... nobene memorije ne bo treba ... sam WiFi interfejs v glavi pa sopaj ...
To je zelo pomembno pokapirat. Storage je lahko eksteren.
Storage lahko obsega (ibrimpruvan) današnji net.
Math tasks so tudi lahko eksterni - na Mathematico ki laufa na enem ibr superračunalniku.
History stories telling tudi. Itd.
To je important skapirat!
To je zelo pomembno pokapirat. Storage je lahko eksteren.
Storage lahko obsega (ibrimpruvan) današnji net.
Math tasks so tudi lahko eksterni - na Mathematico ki laufa na enem ibr superračunalniku.
History stories telling tudi. Itd.
To je important skapirat!
CCfly ::
"Eksterni storage" imamo že zelo doglo, samo količina podatkov, ki nam je na voljo, se veča. Kaj ti pomaga čip v glavi, če nisi sposoben kreirati informacije iz podatkov.
"My goodness, we forgot generics!" -- Danny Kalev
CaqKa ::
em.. jaz se bojim tega.. no mislim.. bojim se uresničitve protokola.. tak podzavestno.. čeprav se stvar sliši ful cool
nevem zakaj.
nevem zakaj.
Thomas ::
Protokol pomeni da bo (če bo) en red v vsemu. Ne en kaos, ki se konča s trki nekaj galaksij ekvivalentnem spektaklu, potem pa po starem naprej.
Nič več.
Nič več.
Thomas ::
> Kaj ti pomaga čip v glavi, če nisi sposoben kreirati informacije iz podatkov.
Pomaga, če ti logika čipa to dela. Recimo temu - smiselno povezuje in sortira prispele podatke.
Pomaga, če ti logika čipa to dela. Recimo temu - smiselno povezuje in sortira prispele podatke.
Nejc Pintar ::
Utopija!
Če bi bli vsi prveč pametni kdo bi nam smeti pobiral zjutraj!?
Če bi bli vsi prveč pametni kdo bi nam smeti pobiral zjutraj!?
Lahko je biti prvi, če si edini!
CCfly ::
Robotika je precej napredovala v zadnjih letih.
"My goodness, we forgot generics!" -- Danny Kalev
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Evolucija pri ljudeh (strani: 1 2 3 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 20905 (18750) | jype |
| » | Šimpanzi pametnejši od ljudi?Oddelek: Loža | 2933 (2367) | Tarzan |
| » | subjektivna izkusnja in umetna inteligencaOddelek: Znanost in tehnologija | 2583 (2040) | OwcA |
| » | Združili možganske celice s čipomOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 5087 (3230) | Nejc Pintar |
| » | Nadgradnja spomina - tokrat v vaših možganihOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 3345 (2791) | CCfly |