AMD Athlon MP pod Linuxom

GamePC - Minmax vam je že podal povezavo do testov Intelovega Pentiuma4 pod Linuxom, sedaj pa je čas, da si ogledamo, kako se pod tem OS-om odrežejo tudi Athlon MP procesorji v dvojni navezi. Kot gotovo že veste, je Linux sistem, ki se je rodil iz Unixa. Unix je bil že od nekdaj znan po svoji podpori večprocesorskim sistemom, zato so se razvijalci Linux kernela odločili, da to zelo uporabno lastnost prenesejo tudi na Linux. Razultat: po svetu je kar nekaj delovnih postaj osnovanih na Linuxu, ki poganjajo precej pomembne (in astronomsko drage programe) ter ogromno število večprocesorskih strežnikov.
Pod Linuxom so testirali 1.2 GHz Athlon MP (samostojno, ter v navezi s še enim procesorjem), Pentium III 1.0 GHz (spet samostojno, ter v navezi s še enim procesorjem) in Pentium4 na 1.7 GHz. Za test pa so uporabili igro Quake 3: Arena, prevajanje Linux kernela (jedra), MySQL, Blender (zahteven program za renderiranje) ter mongo.pl za I/O benchmarking (kako hitro so podatki zapisani na trdi disk in kako učinkovit je sistem pri hranjenju le-teh). Gotovo je odveč poudarjati, da je slednji test še kako odvisen od zmogljivosti trdega diska. Kako se/sta se Athlon MP/Athlona MP odrezala pod Linuxom? Moram reči, da sta v nekaterih testih presegla Petiuma4 na 1.7 GHz, nekje pa ju je slednji popolnoma povozil. Vendar se je treba zavedati, da je 1.7 GHz Pentium4 še vedno drag kot žafran in da za njegovo ceno dobimo dva zelo dobra Athlona, mogoče pa še dvoprocesorsko matično ploščo. Vsekakor se Athlonom in bodočim Palominom obeta kar precejšen uspeh na področju večrpocesorskih sistemov. Za konec bi še dodal nekaj malega o delovanju Athlona MP in Pentiuma4 v večprocesorskem sistemu (ja, vem, da sem se malce preveč razpisal, ampak potrpite še malo ). Chipset je eden izmed najpomembnejših delov matične plošče, pri večprocesorskih ploščah pa je še toliko pomembnejši. Tuakj sta se Intel in AMD domislila različnih rešitev. Intel pri svojem 860 chipsetu uporablja deljeno vodilo, kar pomeni, da bosta dva Petnium4 procesorja uporabljala 3.2 GB/s pasovne širine (teoretično naj bi na vsak procesor prišlo 1.6 GB/s pasovne širine), kar sicer pomeni, da se pasovna širina z uporabo večih procesorjev vedno bolj oži. AMD je v svojih 760MP chipsetih uporabil drugačen pristop: 1 760MP Northbridge chipset lahko poskrbi za dva Athlon MP procesorja in vsakemu dodeli 2.1 GB/s pasovne širine. Kaj pa, ko bi radi več kot dva procesorja? V tem primeru potrebujemo več Northbridgov. Rešitev je zanimiva, vendar zahteva več 760MP Northbridgov na plošči tudi večplastni PCB dizajn, kar pa naredi ploščo dražjo in bolj zapleteno.
Aja, še ocena članka: članek je kar dolg, saj obsega 11 strani, vendar je dovolj zanimiv in kar vleče h branju. Če pa vas take stvari ne vlečejo najbolj, pa si pred branjem članka privoščite skodelico kave .