Slo-Tech - Pričakovati je, da bo 1. januarja prihodnje leto v javno last prešlo cel kup avtorskih zaščitenih del, ki so izšla leta 1923. Znameniti Miki Miška, ki je z nami od leta 1928, bo to doživel leta 2024. Za zdaj kaže, da podaljšanja v zadnjem hipu ne bo, kar se je v preteklosti večkrat zgodilo. Ne bo pa to veljalo za vsa dela. Utegne se zgoditi, da bo ameriški Kongres vnovič podaljšal avtorske pravice za zvočne posnetke, kar je v preteklosti storil vsakokrat, ko je kazalo, da bo večja skupina del postala javna last.

Do leta 1976 so avtorske pravice veljale 56 let, ko jih je Kongres retroaktivno podaljšal na 75 let. Ko je leta 1998 ponovno kazalo, da bodo dela iz leta 1923 postala javna last, je predsednik Bill Clinton podpisal zakon, ki je avtorsko zaščito...

Techdirt - Včasih se zdi, da bo avtorska pravica na Mikiju miški trajala dobesedno v nedogled, čeprav je nastala novembra 1928 in je njen avtor, veliki ilustrator Walter Elias "Walt" Disney umrl že leta 1966. To je po svoje res, ker ima Disney na Mikiju tudi blagovno znamko, ki jo je mogoče neomejeno podaljševati, ampak tudi sama avtorska pravica ni od muh. Po zadnji noveli leta 1998, nekoliko cinično poimenovani kar Zakon za zaščito Mikija Miške, se je namreč že (četrtič) podaljšala, tokrat do leta 2023, in se po vsej verjetnosti še bo. Stara dela so dobila 95 let zaščite od prve objave, nova pa za ves čas avtorjevega življenja + 70 let po njegovi smrti. Podobno ureditev je kmalu uveljavila tudi Unija - smrt + 50 let po Bernski konvenciji l. 93 in smrt + 70 let od leta...

Slo-Tech - Univerza v Ljubljani s svojo vlogo najvišje izobraževalne institucije predstavlja enega od stebra sodobne slovenske družbe. Vsakdo, ki je kdaj obiskal katero od uvodnih predavanj, je bil zagotovo deležen lekcije glede citiranja in spoštovanja avtorskega dela drugih. V primeru resnejših kršitev se vam mimogrede zgodi, da tudi po pol leta ne smete opravljati izpitov ali pa vam popolnoma prepovedo obiskovanje univerze.



Žal so s svojim vzornim ravnanjem selektivni, kar pokaže že hiter pregled uradnih strani Univerze v Ljubljani. Na določenih podstraneh se namreč nahajajo slike z znane spletne strani iStockPhoto. S tem ne bi bilo nič narobe, če le ne bile ožigosane z vodnim žigom ponudnika fotografij.

Čeprav...

CNet - Zadnja žrtev ameriške organizacija RIAA v boju proti nelegalnim razpečevalcem avtorsko zaščitenih vsebin je postala spletna stran Usenet.com. Ta teden je namreč ameriško sodišče razsodilo v prid stanovske organizacije glasbenikov, je ta zapisala na svojih straneh. Usenet.com je spletna stran, ki uporabnikom omogoča medsebojno izmenjavo datotek, seveda tudi glasbenih, za mesečno pristojbino 19 dolarjev. Za razliko od omrežij P2P pa je tu prenašanje omejeno na en sam strežnik.

V sodbi je sodišče zapisalo, da je spletna stran kriva za kršitve avtorskih pravic in da ne more zaprositi za zaščito kot v primeru Sony Betamax. Dodajajo, da podjetje ne more biti soodgovorno za kršitve avtorskih pravic, če za njihovo napravo obstajajo pomembni načini uporabe, ki ne kršijo avtorskih pravic (primer Sony). Pri Sonyju se s prodajo odnos podjetja do kupca prekine (razen za garancijo), medtem ko odnos z uporabniki strani Usenet.com traja ves čas uporabe.

Slo-Tech - Da je avtorsko pravna zakonodaja potrebna temeljite prenove, je postalo očitno že marsikomu. Zato je gotovo zelo razveseljivo dejstvo, da je Urad RS za intelektualno lastnino pričel pripravljati novelo Zakona o avtorski in sorodnih pravicah. Urad je konec aprila vse zainteresirane pozval k pošiljanju predlogov zakonskih sprememb, rok za oddajo obrazloženih predlogov pa je do konca tega meseca.

Enega izmed predlogov so pripravili tudi sodelavci pri projektu Creative Commons Slovenija. Predlagajo predvsem dvoje.

Prvi njihov predlog je, da se ukine obvezno kolektivno upravljanje pravic v primeru neodrskih pisanih in glasbenih del oz. vsaj možnost svobodne izbire avtorjev glede tega. Ta predlog bi avtorjem omogočil svobodno izbiro priobčitve njihovega dela javnosti.

Trenutna zakonodaja je namreč taka, da v njihovem imenu ne glede na njihove želje nadomestilo prejme kolektivna organizacija - SAZAS oz. Zavod IPF. Ta rešitev bi tudi omogočila, da bi se nepridobitni producenti oz....

več strani - Kot smo na Slo-techu že poročali, se trenutno v svetu glede pravic uporabnikov informacijske tehnologije oblikujeta dve smeri. Američani bi želeli snemanje medijskih vsebin preprečiti, Francozi pa razmišljajo celo o sprejemljivosti p2p prometa za osebno rabo. Podobno pot kot Francija je ubrala tudi Avstralija.

Po poročanju Inquirerja naj bi avstralski parlament sprejel zakon, ki bi dovoljeval snemanje televizijske zaščitene vsebine za lastno uporabo, prav tako pa prenos vsebine avdio nosilcev na drug nosilec. Kot pravi tiskovni predstavnik vlade, gre za iskanje ravnotežja med pravicami uporabnikov in zaščito lastnikov pravic. Zanimivo je tudi, da je predlog, da bi (kot recimo v naši človeku prijazni državi) uvedli davek na prazne nosilce in predvajalnike, propadel.

Športniki se zaradi davkov selijo v Monako. Se nam obetajo še selitve zaradi liberalnosti (zdrave pameti) vlad?

Slo-Tech - Veliko ljudi vzame avtorske pravice za nekaj svetega in samoumevnega. Vendar ima vsaj eden izmed razlogov za to pravico drugačne temelje. Gre namreč za to, da posamezniku država s tem podeli monopol nad nekim avtorskim izdelkom, navadno v zameno za to, da bo izdelek čez čas postal javna lastnina in bodo lahko od njega imeli korist vsi.

Do tu vse lepo in prav. A problem se pojavi, ko medijske korporacije v Združenih državah vsakih nekaj let zlobirajo kongres, da podaljša veljavnost teh pravic. Tako je trajanje avtorske pravice z začetnih fiksnih 14 let po objavi sedaj naraslo na kar 95 let. Posredno pa ZDA vsiljujejo svoja pravila tudi drugim (glej CIPR).

Eric Eldred predlaga uravnovešenje zakona tako, da bi moral lastnik po 50 letih plačati simbolično vsoto, sicer bi delo takrat postalo javna last. Tako naj bi se vsaj delno vzpostavilo ravnotežje med javno in zasebno koristjo.

Mimogrede, v Sloveniji je trajanje pravice 70 let po avtorjevi smrti. Osnovna razlaga slovenske zakonodaje

CNet - V Sloveniji kar nekako tarnamo nad nesposobnostjo oz. neučinkovitostjo BSA, organizacije, ki preganja krištelje avtorskih pravic na področju programske opreme.

Zadnji dosežek BSA pa je vsekakor zaprtje strani Warez.at. Stran je obiskovalce usmerjala na 20 drugih strani z nelegalno vsebino. Stran naj bi bila eno pomembnejših evropskih stičišč za spletne gusarje. Klik!

Richard Stallman - Richard Stallman, začetnik Open Sourcea, urejevalnika besedil EMACS in še mnogo česa je na MIT-u spregovoril o tem, kaj si misli o avtorskih pravicah in globalizaciji. Celoten govor si lahko preberete tukaj, če pa raje poslušate, pa odsurfajte sem. Toda pozor, govor je zeelllooo dolg, toda zanimiv.