The inquirer - V Avstraliji bodo še pred koncem tega leta volitve, eno od pomembnejših vprašanj, ki bi jih lahko odločilo in se trenutno močno izpostavlja, pa je ponudba širokopasovnega interneta širom celine. Opozicija je izjavila, da namerava le-tega nuditi 98 odstotkom prebivalstva, medtem ko obstoječa vlada sedaj pravi, da bo šla še za odstotek dlje.

Koalicija tako namerava z investicijami, vrednimi dve milijardi avstralskih dolarjev (nasprotna stran bi porabila še več kot dvakrat toliko denarja), prebivalce urbanih delov povezati s tehnologijo FTTN, medtem ko naj bi internet v oddaljena območja prinesle brezžične tehnologije. Hitrost bo povsod vsaj 12 Mbps.

Trenutno stanje širokopasovnih povezav v Avstraliji ni preveč bleščeče, večinoma so na voljo zgolj kabelske in ADSL povezave, ponekod tudi ADSL2+, a glavna težava je pomanjkanje višjih hitrosti uploada.

Izvorna novica.

Slashdot - Indijska vlada se je odločila, da izpelje projekt, v okviru katerega bodo do leta 2009 državljanom omogočili neomejeno brezplačno uporabo širokopasovnega interneta (2 Mbps), ponudnika bosta dve državni podjetji. Obenem nameravajo popularizirati tudi VoIP storitve, tako da bodo osnovne telekomunikacije za Indijce čez dve leti popolnoma brezplačne. Kot pravijo na Slashdotu, vse skupaj morda zveni zelo obetavno za uporabnike, a bi znalo uničiti komercialno ponudbo in s tem zaustaviti razvoj.

Izvorna novica.

BBC -

Sodeč po rezultatih raziskave ameriške zvezne komisije za komunikacije (U.S. FCC), se je število uporabnikov, ki se na internet povezujejo prek hitrih in stalnih povezav, v iztekajočem se letu v ZDA povečalo za dobro tretjino (38 %). Navkljub povečanju Združene države še vedno zasedajo trinajsto mesto po številu širokopasovnih priključkov. FCC kot razloge za povečanje navaja sledeče spletne dejavnosti: izobraževanje in iskanje informacij, nakupovanje, prenos glasbe in gledanje filmov.

V Sloveniji večino hitrih povezav predstavljajo ADSL-linije, sledijo pa jim kabelski priključki; v ZDA je stvar obrnjena, saj so najbolj popularni kabelski priključki (18,6 milijona), DSL in podobne povezave prek telefonskih paric pa zaostajajo za sedem milijonov priključkov. Več o tem.

Finance -

Kot ugotavljajo pri časopisu Finance cenovna primerjava med ponudniki širokopasovnega interneta pri nas kaže, da je izbira kabelskega interneta cenejša. Največji kabelski ponudniki pri so Telemach, Ljubljanski kabel in KKS Online. Najugodnejša je uporaba kabelskega ARNES-a, če seveda dostop do njega omogoča kabelski ponudnik.

Po številu kabelskih deskarjev je na prvem mestu vzhodni del Slovenije s pomočjo ponudnika KKS Online, kjer so že leta 1996 začeli ponujati dostop do interneta. Kot zanimivost v raziskavi še dodajajo, da je koaksialni kabel (za kabelska omrežja) kakovostnejši od navadnega bakrenega vodnika (tega uporabljajo DSL tehnologije), a očitno...

The Register - Marsikdo bi pomislil, da bodo v Grčiji kot zibelki demokracije in delu evropske skupnosti že imeli rešitve na področju širokopasovnega interneta za domače uporabnike. Do nedavnega jih namreč niso imeli.

Sedaj so ADSL končno dočakali. Še cenik: okoli 23 tisoč tolarjev na mesec za hitrost prenosa 512 kilobitov na sekundo. Skupni mesečni strošek, ki zajema tudi ceno internetnega ponudnika, pa lahko nanese do 35 tisoč tolarjev.
Izvirna novica.

The Register - Ponudnik širokopasovnega interneta NTL:home, ki poteka po mogočnih optičnih povezavah, o katerih mi lahko samo sanjamo (in se slinimo), je svojim uporabnikom omejil promet na 1 GB enic in ničel na dan. Čeprav to pomeni, da lahko na dan prenesejo do 200 MP3jev, 650 kratkih filmčkov, 10.000 slik ali okoli 100 obsežnih programov, se je našel osebek, ki temu nasprotuje. Njegove proteste lahko preberete tukaj, celotno novičko pa tukaj. Pa veliko zabave ob branju.

The Register - Nova (Pro) verzija Windowsov XP ponuja tudi t.i. 'wipanje' datotek; za razliko od navadnega 'brisanja', kjer se zgolj zbriše prva črka imena datoteke v FAT tabeli, se pri 'wipanju' ne zbriše le fat vnos, ampak tudi samo datoteko n-krat povozi z naključnim vzorcem enic in ničel.

Neprisotnost te funkcije v dosedanjih Oknih so pridoma izkoristila podjetja, kot recimo Symantec/Norton. No, danes pa se nekateri oglašajo, da je to zelo slabo, saj otežuje delo kriminalistov v iskanju nelegalnih vsebin (v članku se sklicujejo predvsem na pedofilijo). No, isti gospod, ki wipanje označuje za skoraj teroristično dejanje (seveda zgolj posredno), pa kar nekako pozablja, kakšne prednosti uničevanje datotek ima - na primer, za podjetja. Jok.

Kaj mislim? Ja, pač - Ameri. So Okna postala predobra? Klik!

Jaz - Hehe, kar oglejte si to slikico in se slinite. Samo potem ne pozabit pobrisat tal pod sabo. Meni se je namreč pol spodrsnilo in sem se grdo poškodoval [:)]. Ne, res... kaj bi dali za takšno download hitrost? Jaz vem, da marsikaj. Za izločanje slin krivite Zigyja!