Slo-Tech - Navezave med drogeraško mafijo in glasbenimi založbami so bile vsaj nekdaj zelo popularne, skoraj javna skrivnost. Kar nekaj filmov prikazuje vzpone (v popularnosti) in padce (v zasvojenost) glasbenikov in tako je vez med drogo in umetniki postala skoraj del popularne kulture.

K razbitju tega mita ne pomaga, da je FBI nedavno odkril kriminalno združbo, ki je skozi poslovalnice založbe Interscope tihotapila kokain in kokainski denar. Kokain oz. denar je bil pospravljen v kovčkih z glasbeno opremo, ki se je kot legitimen tovorni promet prevažal z avioni z zahodne obale ZDA na vzhodno oz. nazaj. Celotno operacijo naj bi po dognanjih FBI vodil lastnik agencije za iskanje glasbenih talentov, pod katero so kovčki potovali.

Založba Interscope je del ene izmed največjih svetovnih glasbenih založb, Universal Music Group. Iz zapisnika FBI sicer ni razvidno, da bi bil direktno vpleten tudi kdo iz te založbe, kakor bodo morda želeli pokazati nekateri zagovorniki normalnih ureditev avtorskih...

Techdirt - Jeff Price, šefe neodvisne in spletne glasbenodistribucijske hiše TuneCore, je objavil zanimiv blogpost o vseprisotnem podkupovanju [1] v ameriških mainstream radijskih postaj. Praksi se reče Payola in v osnovi deluje tako, da založbe preko dobro organizirane mreze posrednikov odločajo ("plačajo"), kdaj in kateri komad se bo vrtel na radijski postaji v okviru "rednega programa". Po pravilih bi morale te skladbe biti posebej označene kot reklamne oddaje, a niso (kar se skrije čez posrednike), podobno kot se često zgodi s prikritim PR-om v dnevnopolitičnih in strokovnih časopisih. Vse skupaj naj bi bilo tako zelo zelo razpaseno, da na glavnih postajah praktično ni mogoče več slišati komada, ki ga tja niso...

The inquirer - Na račun zaščite glasbenih zgoščenk in njihove smiselnosti smo na Slo-techu porabili že precej besed. Kot se je največkrat izkazalo, so ljudje, ki zaščito razbijajo, skoraj vedno korak pred tistimi, ki jo izdelujejo.

Tokrat pa na Inquirerju poročajo še o eni precej nelogični potezi glasbene industije. Tako njihov argentinski sodelavec razlaga, kakšno izkušnjo ima z zaščitenimi zgoščenkami. Tako je po prejemu naročene zgoščenke, ki se na naslovnici in zadnji strani ponaša z napisom BMG's Copy-Control presenečen ugotovil, da medij sploh ni zaščiten. Kot preskus je skladbe pretvoril v mp3 datoteke in CD tudi kopiral, oboje brez problema.

Glede na to se nam poraja vprašanje, ali je šlo zgolj za pomoto založbe, ali pa so pri založbi ugotovili, da določeni trgi preprosto preveč verjamejo napisanemu, da bi se jim sploh splačalo ukvarjati z zaščito? Še klik.

The Register - Ena izmed največjih glasbenih založb, BMG, preizkuša evropske kupce. Danes so namreč sklenili, da bo založba na evropskem trgu odslej ponujala le zaščitene (Cactus Data Shield) glasbene CD-je. Čeprav si kaj takega v Ameriki še ne privoščijo, tudi v Evropi ne gre brez godrnjanja, a brez strahu, "hekerji" so doslej uspešno strli še vse zaščite. Samo vprašanje časa je. Dodatne informacije ter podrobnosti o zaščiti CDjev najdete na tem naslovu.

New Scientist - Pred uradnim izidom glasbenih zgoščenk založniki ponavadi razpošljejo le-te ocenjevalcem. Vendar zadnje čase to skoraj brez izjeme vodi do tega, da se vsebina pojavi na internetu še preden CD uradno izide. Epic je novi CD Tori Amos pred takim početjem zaščitil z napredno tehnologijo. Khm.

Slashdot - Po poročanju te strani, so razne zaščite, ki "krasijo" nekatere glasbene CD-je lahko tudi nevarne, saj vam lahko poškodujejo računalnik. Po poročanju lastnika iMaca je Celinin CD z naslovom A New Day Has Come trajno poškodoval njegov računalnik, saj se CD enota ni hotela odpreti, računalnik pa se ni hotel ponovno zagnati. Vendar pa to še zdaleč ni edini album, ki vam lahko povzroči preglavice. Poleg tega naj bi bili problematični tudi Soundtrack od Star Wars: Episode II, nekateri Shakirini albumi in še kaj bi se našlo. Seveda pa taki CD-ji ne povzročijo težav samo Macom, ampak tudi nekaterim računalnikom PC. Založniki sicer opremljajo glasbene CD-je z napisi, da niso primerni za iMace/PC-je, vendar pa izgleda, da marsikateri uporabnik to ignorira. Ravno zaradi tega so se nekatere skupine odločile, da naredijo seznam naslovov glasbenih albumov, ki so za računalnike preveč "problematični", da bi jih lahko predvajali....

Fujitsu Siemens - Pravijo, da bo letos po počitnicah na trg prišel novi dlančnik od Fujitsu-Siemensa. Verzija za evropski trg bo imela vgrajen Bluetooth, GSM, GPRS, 32 MB ROM in 64 MB pomnilnika. Delal bo ob novem 400 MHz Intelovem procesorju, ki porabi manj energije.

Težek je 180 gramov in deluje 200 ur v stanju pripravljenosti ali 12 ur pod polno obremenitvijo. Napovedovalci pravijo, da bo stala verzija za evropski trg 600 dolarjev. Klik!

CDR-Info - Cactus Data Shield je pred nedavnim povzročil kar nekaj polemik, saj so se številni kupci redkih albumov, na katerih je založnik uporabil to zaščito, pritožili, da CD enostavno ni berljiv v nekaterih komponentah (PlayStation 2, ...), ki bi morale glasbeni CD prebrati brez problemov, za konec pa so se oglasili še zagovorniki pravic računalniškega uporabnika, ki so ugotovili, da se glasbenih CD-jev z zaščito CDS enostavno ne da poslušati na Linuxu, ki (brez programa WINE) ne prebere execute (.exe) datotek in tako ne more pognati posebnega predvajalnika, s katerim se da glasbo, ki je zaščitena s CDS, poslušati na tem operacijskem sistemu.
Ker je zaščita po svoje zanimiva, so se fantje na CDR-Info odločili, da si jo podrobneje ogledajo. Vse skupaj so podrobno opisali in glasbo poizkusili celo presneti na disk. Kako jim je vse skupaj uspelo, pa si poglejte tukaj.
Če potegnemo črto pod vse, lahko ugotovimo, da je Cactus Data Shield nek tragični junak, ki si prizadeva, da bi delal dobre...

TechTV - Gotovo se še spomnite mojih poletnih novic o raznih zaščitah, ki so jih glasbeni založniki začeli mrzlično vgrajevati v svoje glasbene CD-je. Med številnimi zaščitami se je našla tudi Cactus Data Shield, ki naj bi glasbene CD-je učinkovito varovala pred zloglasnim ripanjem in kompresiranjem v MP3. Kako ta zaščita deluje? Ko vstavite CD s to zaščito v računalniško CD enoto, se bo avtomatično pognal predvajalnik, ki je vgrajen v CD, s katerim boste edino lahko poslušali glasbo, ki je posneta ne CD. Teoretično je Cactus Data Shield močan, v praksi pa se izkaže, da za razbitje le-tega ni potrebno niti posredovanje hekerjev. Raziskave strani TechTV so pokazale, da nekateri sistemi s pogoni DVD brez težav spregledajo zaščito, glasbo zripajo na disk, od koder jo lahko mirno predelamo v datoteko MP3. Testirali so samo Dellove sisteme, ki vsebujejo enoto NEC DV-5700A. Enota ni naprodaj. Gotovo se da zaščito obiti tudi na drugih DVD enotah, če pa ne, pa itak ne preostane nič drugega, kot...

ZDNet - Da, Universal je izdal prvi cd, zaščiten proti kopiranju! Če ga želite predvajati na računalu, se požene preprost (narejen iz open source mp3 predvajalnika) predvajalnik, ki pa glasbo bere iz ene same 'CDS' datoteke. Žal samo na (novejših) Windowsih, Maci in Linux odpadejo. 'Ripanje' glasbe seveda ni mogoče. Klik!

Preden me greste skalpirat za še eno, leto staro novico, postoj, bralec! CD z glasbo iz filma "The Fast and the Furious" je, po besedah Universala, 'prvi', pri katerem zaščita res deluje. Oh, naj nas že nehajo vazelinit. Kaj je naslednje? Prvi zares 'IBM compatible' PC? Prvi motor z notranjim izgorevanjem?

Vnunet - Če bi šlo za 'URL' naslov, bi bili prej ko ne veseli. Nisem pa prepričan, da bi bili tako veseli, če bi prejeli e-poštno sporočilo, v katerem bi videli ostalih nekaj tisoč prejemnikov. Taista napaka se je pripetila Compaqu, ki je poslal emaile kupcem Windowsov XP. Šlo naj bi za človeško napako, če se vam ljubi brati godrnjanje kupcev - Klik!

Morda bi zapisal še mojo osebno izkušnjo, ki je e-naslov sicer razkrila samo okoli petdesetim, morda stotim ljudem: tržiška trgovina je (najverjetneje) prebivalcem Tržiča poslala pošto, v kateri nas obvešča, da so svoji 'štacuni' dodali 'e-'. Ko sem zarobantil, od kje jim moj naslov, ter, zakaj za vraga so vse prejemnike vpisali v okence 'Za/To' in ne 'Kpp/Bcc', so mi le odgovorili, da so moj naslov dobili v Telefonskem Imeniku. Bes jih plentaj!

The Register - Še pomnite, tovariši, moje zadnje novice o CDju Natalie Imbruglia, ki naj bi kot prvi uporabljal novo zaščito proti ripanju oz. branju CDja v računalniški enoti?

No, na stran dejstvo, da je bil priložen predvajalnik za Okna ter je bilo branje na drugih operacijskih sistemih 'privzeto nemogoče', pa se je založnik BMG odločil, da bo vsem, ki to želijo, zakodirane CDje zamenjal z nezaščitenimi. V nadalje naj sicer bi uporabljali taisto zaščito, vendar bodo na to, hec, kupce upozarjali z nalepko na škatli. Klik!

Še majčkena zanimivost: ko sem prejšnjo novico pisal, je bila v viru omenjena neka nova zaščita, ki naredi TOC računalniku neberljiv -- tokrat pa na The Register piše, da gre za 'klasično' Cactus zaščito, ki sistematično poškoduje oz. modificira določene sledi, zaradi česar naj bi bilo predvajanje v računalniški komponenti 'pokajoče'. ...

The Register - Torej, Natalie Imbruglia je izdala svoj album, ki prvi uporablja Cactus Data Shield zaščito proti kopiranju. Slednja deluje tako, da je na CDju 'poškodovan' TOC (table of contents) oz. tabela, kjer so zapisane lokacije podatkov. Ta CD naj bi bil torej ne-delujoč na PCjih.

Ampak. Vrli založnik je pridodal še -- predvajalnik za Okna. CD je zatorej možno uporabljati (ter odluščiti glasbo) na najbolj razširjenem namiznem operacijskem sistemu, medtem ko to ni mogoče (beri: zaščita dejansko deluje) na Macih in Linuxu. Verjetno mi ni potrebno omenjati, da sta omenjena OSa v manjšini. Jok.

The Register - Gotovo se še spomnite Tomijeve novice, v kateri se je malce dotaknil najnovejšega "anti-rip" sistema Cactus, ki ga je izdelalo izraelsko podjetje Midbar. Okrog Cactusa so se razširile razne govorice, da naj bi uničeval zvočnike, vendar podjetje Midbar zaenkrat vse te govorice zanika. Vendar govorice gor ali dol, Cactus je postal precej zanimiv za nekatere založnike. Prvi ga je opazil Sony, sedaj pa so se zanj odločili še pri Bertelsmannu, kjer ga bodo uporabili v svoji podružnici Sonopress. Kot morda že veste, Cactus uporablja precej zvito zaščito, saj dodaja skladbam šum, ki pa ga sistemi proti šumu v CD predvajalnikih izničijo. Nekateri poznavalci sicer pravijo, da glasba s tako zaščito ni nikoli takšna, kot bi morala biti, vendar za večino uporabnikov kvaliteta ustreza. Kakor hitro pa ploščo vstavimo v računalniško CD enoto, pa le-ta CD-ja predstavi kot skupek podatkov. Če se odločimo, da bomo CD ripali, bomo dobili skladbe, ki bodo vsebovale ogromno šuma. Cactus tehnologija pa...

Slo-Tech - Glede na to, da ima večina ljudi svojo najljubšo glasbo presneto ( jaz se štejem za izjemo ), se je Sony lotil projekta, ki naj bi zagodel vsem tem. Razvija namreč sistem Cactus Data Shield, ki ob kopiranju CD-ja namesto glasbe posname šum. Ta pa naj bi po njihovem bil sposoben uničiti zvočnike. Sicer, če pa dobro pomislite, glasbo še vedno lahko posnamete v mp3, potem pa iz tega dobite nov audio CD.. .

Ta zaščita je nek ustreznik Macromediine SafeAudio zaščite, za katero pa se je že našlo zdravilo. Kot vsaka druga zaščita, bo tudi ta najverjetneje obsojena na propad, saj zdolgočaseni hekerji kar hrepenijo po novih izzivih. Thanx, Tomi.