CNet - Podjetje Open Invention Network so leta 2005 ustanovili IBM, Novell, Philips, Red Hat in Sony, kasneje pa se jim je pridružil še NEC. Ukvarjajo se s pridobivanjem patentov, ki jih potem brezplačno dovolijo uporabljati podjetjem, ki se obvežejo, da ne bodo uveljavljale svojih proti Linuxu ali aplikacijam za Linxu.

Danes je OIN objavil, da so od podjetja Allied Security Trust kupili 22 patentov, ki jih je AST poprej na privatni dražbi kupil od Microsofta. AST je izrazil zadovoljstvo ob dejstvu, da so patenti končali v rokah OIN-a, ki na prvotno dražbo v Redmond ni bil povabljen. Kot so dejali, je sedaj na obzorju še ena nevarnost manj, da bi lastniki patentov, ki jih neuporabljajo, poskušali zavreti razvoj Linuxa. Microsoft je potrdil, da gre za patente, ki so jih julija prodali AST-ju, nekaj let prej pa so jih kupili od SGI-ja. Ker niso bili pomembni za njihovo poslovanje, so se odločili, da jih prodajo. Kaj točno obsegajo omenjeni patenti, ni znano.

Times Online - Microsoft je pred letom in pol vložil zahtevo za patent, v katerem opisujejo delovanje sistema za nadzorovanje delavcev na njihovem delovnem mestu. A tu ne gre za običajno nadzorovanje njihove spletne zgodovine in pošte, česar so preko Luže že navajeni, njihov sistem bi v pravem Orwellovskem stilu nadzoroval delavca z vrsto brezžičnih senzorjev, ki bi med drugim nadzorovali srčni utrip, obrazno mimiko, telesno temperaturo, možganske signale, krvni pritisk, telesne gibe, itd. Na podlagi teh meritev bi nato sistem lahko določil kdaj je delavec pod stresom ali nezadovoljen in vodstvu dal vedeti da potrebuje pomoč ter kakšno vzpodbudno besedo.

Sindikati in organizacije za zaščito delavskih pravic in zasebnosti seveda nad to idejo niso preveč navdušeni. Če je takšen sistem morda upravičen za gasilce, pilote in nekatere ostale tvegane poklice, pa vsekakor ni primeren za pisarniške delavce, pri katerih metabolizem in življenski znaki niti slučajno niso šefova stvar. Patent sicer še ni...

OSNews - Sporočila na uvodnih straneh uglednih odprtokodnih projektov, med drugim na Debian.org, Apache.org, Gnome.org, KDE.org in Mozilla.Lugos.Si [:D], opozarjajo na protest proti direktivi o patentiranju programske opreme, o kateri bo septembra glasoval Evropski parlament.

Prvega septembra bodo v Bruslju glasovali o sprejetju izboljšane izdaje Evropskih patentnih pravil. Predlagana izdaja vsebuje številna oporekanja odprtokodnemu razvoju, saj bo urejevanje patentiranja programske opreme mnogo bolj razprostrto in lahko celo prepove neodvisen razvoj (odprtokodnih ali ne-odprtokodnih) inovativnih programskih rešitev.

Evropska skupnost odprte kode je zelo zaskrbljena nad prihodnostjo, ki preti, zato je 27. avgusta organizirala protest. Spletne strani odprtokodnih projektov in skupnosti je nagovorila, naj zamenjajo svoje domače strani in na njih predstavijo problematiko e-patentov.

Za več informacij obiščite http://swpat.ffii.org in podpišite spletno peticijo.

Kiberpipa - Že dedki in babice se bodo strinjali, da so ljudje vedno hrepeneli po čim večjem izkoristku svoje inovativnosti, a da so mnogi zaradi površnosti in zadržkov do lastne ustvarjalnosti in uveljavljanja inovacij tudi po njihovi smrti, vse prej kot zaslužili. Kajpak, kdor prej pride, prej melje, zato se danes na patent kot instrument za zaščito intelektualne lastnine pred nedovoljeno uporabo istih ali zelo podobnih izdelkov/storitev obrača vedno več ljudi.

Tudi na sončni strani Alp tu in tam napravimo (ali vsaj zaščitimo) kakšno že svetovno znano pogruntavščino, med zanimivejšimi denimo MP3 Džuboks. Kaj vse smo uspeli inovativni Slovenci že zaščititi in česar seveda brez dovoljenja inovatorja ne bi smeli uporabljati, lahko poiščete v bazi patentov pri Uradu za intelektualno lastnino in morda boste dobili idejo, da bi zaščitili to in ono, če želite, še stil svoje hoje in si na ta račun kakšen tolar tudi "prihodili".

The Register - SBC Communications Inc. je po angleškem BT-ju drugo podjetje, ki ga bo web-ljudstvo sežgalo na grmadi za trosenje z dokazi podkrepljenih traparij'c: trdijo namreč, da si pod patentnima številkama 5,933,841 in 6,442,574, ki sta sicer poimenovani "Structured Document Browser", lastijo pravice do uporabe postopka, s katerim se na spletnih straneh po kliku na povezave zamenja vsebina, a ključni deli ostanejo nedotaknjeni; z drugimi besedami: frames.

Bonbonček, ki ga je verjetno prvi podprl Netscape v verziji 2.0, je bil v "zgodnjih dneh interneta", kakor bi temu upravičeno lahko rekli v Sloveniji, sila uporabljan in uporaben, saj je omogočil hitrejše nalaganje strani, preprostejše razvijanje spletnih aplikacij ... vendar pa je s pojavom hitrejših povezav, strežniških programov, svojeglavo podporo brskalnikov ter nenazadnje (predvsem?) tudi z razcvetom domačega spletnomojstrstva izgubil na svojem pomenu celo do te mere, da se ga je prijel že skoraj slabšalen prizvok.

BT-jeva polomija s...

The Register - V Kanadi se bijejo razprtije o upravičenosti besedice "Engineer" v Microsoftovem nazivu "Certified System Engineer". Sporna je menda predvsem klasifikacija inženirske titule, za pridobitev katere naj bi veljali višji pogoji, bili pa naj bi tudi odgovorni za posledice njihovega dela -- če se recimo podre kakšna stolpnica (ali dve [>:D]).

Microsoft pa takorekoč skoraj "podarja" inženirske nazive vsem, ki so pripravljeni zanj plačati ter imajo seveda potrebno znanje. Ti ljudje inženirskega naziva ne dobijo preko univerz in podobnega, pa tudi v primeru "napak" niso odgovorni primerljivo s "šolanimi" kolegi.

No, par zanimivih argumentov za in proti si lahko preberete v članku na The Register, najbolj zanimivo pa se mi zdi vprašanje, kako da lahko nekdo zahteva umik uporabe naziva, kot da bi ga sam -- patentiral. Sicer pa govorimo o Čezlužju...

"univ. dipl. iur" je registrirana blagovna znamka Univerze v Ljubljani.

The Register - Ne razumem, kako se mi je dotična novička uspela izmuznit. Verjetno se še spomnite, ko se je pred časom tudi na Slo-Techu na veliko začelo pisati in govoriti o patentih, dobrih in slabih straneh. Nikakor ne moremo mimo British Telecomove najave, da si lasti patent na hiperlinke -- na podlagi česar je tudi vložil tožbo ter načrtoval kovanje mastnih denarcev, ki bi mu jih pridno nakazovali ponudniki internetnih storitev.

To pa se -- zaenkrat -- še ne bo zgodilo. Sodišče je namreč odločilo, da ISPji niso kršili oz. posegali v BTjev patent. Pravici na ljubo, kakšne drugačne odločitve javnost glede na razširjenost hiperpovezav -- pardon, spleta -- niti ni pričakovala; kakorkoli, BTjevci so jako presenečeni ter razočarani. Več sreče prihodnjič! Klik!

Slo-Tech - Jep, zopet se JeznoriteBabe tožijo zaradi patentov. Za šolo sta se tokrat srečala Liquid Audio ter InfoSplit, spora vredna deklina pa naj bi bil Liquid Audio-v patent, s katerim se nadzoruje oz. omejuje pretok določenih datotek na vnaprej določena političnogeografska območja (na primeru obrazloženo, Britany Pears bi lahko dovolila download glasbe samo afganistanskim telebanom). Klik!

InfoSplit seveda oporeka obtožbam, češ da sam deluje na principu rumenih strani -- torej imenik ip naslovov s pridodanim geografskim poreklom, v nasprotju z LA-jevo metodo -- beri patent in se nasmej.

The Register - Compuware toži IBM -- ker naj bi slednji kradel patente oz. izvorno kodo. No, kakor je to sicer težko dokazati, pa je v tem primeru morda celo nekaj teže: IBMjev sporni izdelek (natančneje File Manager) naj ne bi le vseboval opcije, podobne onim v konkurenčnem izdelku, ampak vseboval tudi -- o hec -- enake hrošče in napake. Še več: sodeč po besedah domnevnega oškodovanca, naj bi bila celo navodila skoraj kopija Compuware-ovih. Klik!

IBM, nauči se: če že kradeš to počni tako, da se tega ne opazi...

Vnunet - Vsi borci za odpravo patentov, za vas imam dobro novico. Ne, EU ne razmišlja o njih odpravitvi, ampak racionalnejšem koraku. Predlog novega zakona bi odobril patente zgolj in le, kjer ima programska oprema 'dejanski tehnični vpliv na računalnik' in ne odobril tam, kjer bi šlo 'zgolj za del poslovnega procesa'.

Korak je namenjen predvsem v preprečevanje omejevanja konkurence oz. razvoja, kakršen je bil recimo Amazonov patent za nakup z 'enim klikom'. Če bo šlo vse po sreči, bo zakon meso postal nekje čez dve leti. Samo nekako mi ni jasno, v katero skupino bi del patent za hiperpovezavo...

Slashdot - No, spet nekaj za v sekcijo "saj ni res, pa je". Britanski telekom je ob brskanju po svojih patentih ugotovil, da ima v ZDA v lasti patent št. 4,873,662, ki ni nič drugega kot hyperlink. Ja ja... to je tista glavna stvar HTMLja A HREF=... Patent so vložili leta 76, dodeljen jim je bil 1989, preteče pa gospodovega leta 2006.
Človek bi rekel, da se lahko od spleta kar poslovimo. Ampak v BT so prijazni in pravijo, da ne bodo tožili posameznih surferjev, saj naj to ne bi bilo praktično. Tožili bodo le ISPje, ki so tako predrzni, da si upajo na svoje računalnike dati .html dokumente. Tako so že poslali 'grozilna' pisma 17 največjim ameriškim ISPjem, v katerih zahtevajo odškodnino za uporabo patenta. Proti največjemu ameriškemu DSL ponudniku Prodigy pa so že sprožili pravni postopek.

Naj me kdo uščipne in zbudi, to je zihr samo neokusna nočna mora.