IDC - IDC je pripravil novo raziskavo o številu programerjev oziroma razvijalcev programske opreme in številu zaposlenih s poznavanjem informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT). Analizirali so stanje v 90 najbolj razvitih državah na svetu in ugotovili, da je v njih dobrih 18 milijonov razvijalcev programske opreme.

Zanimiv je podatek, da se 7,5 milijona oziroma 40 odstotkov teh ljudi s programiranjem ukvarja ljubiteljsko. Takšna opredelitev seveda terja nekoliko razlage. IDC mednje šteje vse ljudi, ki v svoji glavni službi niso plačani za razvoj programske opreme, tako da to počno izven rednega delovnika v obsegu vsaj 10 ur mesečno. Razlogi so mnogoteri: od neplačanega ukvarjanja s svojim konjičkom in zabave do...

Slashdot - Na ZDnet poročajo o novem dogovoru Microsofta s Phoenix Technologies, znanim proizvajalcem BIOS-ov. Tako bodo določene nove izvedenke BIOS-a odlsej tesneje sodelovale z operacijskim sistemom in omogočale večji oddaljeni nadzor sistemskim administratorjem. Rešitev, ki je trenutno izredno zanimiva za strežniške produkte, kjer bo še lažje priti do stanja oddaljenega strežnika.

Bolj pa nas bi moral skrbeti drugi del dogovarjanj med podjetjima. Povečana komunikacija med BIOS-om ter operacijskim sistemom bi tudi omogočila delovanje Microsoftove Naslednje Generacije Varnega Računalništva (Next Generation Secure Computing), ki onemogoča pretakanje digitalno zaščitenih vsebin in preprečuje kopiranje le-teh. Če je vsa komunikacija znotraj OS ter med OS in strojno opremo šifrirana in za vsak kos strojne opreme vemo, da je točno to, za kar se predstavlja, potem je naše delo na računalniku zelo omejeno. Še posebej ko se pojavi želja po alternativnih operacijskih sistemih in programski opremi,...

Dan's DATA - Danes se pozna, da je nedelja, in da nima skoraj nobena od "klasičnih" strani dobrih (ali sploh) novic. V takšnih časih pride ponavadi prav moj tihi favorit, Dan's Data.

Tako sem našel dnevu primeren članek, ki se loti podlog za miško. Ne ravno pretresljiv in dih jemajoč opis ima kljub vsemu nekaj dobrih ugotovitev, in je ravno pravo nedeljsko branje.

Po moje se pa še vedno najbolje obnese optika in matt miza.

Australian IT - Šalo na stran: združenje parih indijskih podjetij ter laboratorija kani izdati ŽePCnik™. Simputer, kot se abačnik imenuje, bazira na Intelovem StrongArm procesorju v kombinaciji z 24 ali 96 mebibajti [>:D] RAM-a. Da bi bil projekt dobičkonosen, bi bilo vsako leto potrebno prodati vsaj 50.000 enot, v roku treh let pa jih nameravajo prodati 2.000.000 (dvojka s šestimi ničlami). Klik!

Kar pa me spravlja v smeh, je njihova popolnoma proizvodno usmerjena politika proizvoda: sami so namreč prepričani, da bo izdelek prodajalo dejstvo o njegovi uporabnosti oz. nepogrešljivosti. Tako so pri tem pričakovali podporo vlade, ki bi kmetu obrazložila, da brez izdelka, vrednega nekje $200 ne more več živeti ipd. Tovrstne podpore seveda niso dobili, nad čimer so zelo razočarani. Še nekaj: na izdelku piše "Made in India". Podjetju pa ne diši ideja, da bi na 'oem' izdlekih ne bilo te oznake.

Silicon - Ja, specifikacije so res dih-jemajoče, saj je Intel pač moral poskrbeti za dobršno mero navdušenosti nad svojim novim procesorjem za ŽePCnike™. Kar dvesto megahercev, temelječih na arhitekturi ARM, pri tem, da odda polovico toplote v primerjavi s frekvenčnim ekvivalentom v inkarnaciji trenutnih StrongARM procesorjev. Intel trdi, da bo s svojo novo družino procesorjev dosegal za dlančnike kar vrtoglave hitrosti 400 MHz, in to s smešno majhno porabo elektrike. Kje se torej zatakne v tej pravljici? V optimizaciji programov ter operacijskih sistemov za Xscale. Težava je v tem, da Microsoft svojega operacijskega sistema za dlančnike, Windows CE 3.0, ne namerava optimalizirati za Xscale, kar posledično pomeni tudi, da se razvijalci programske opreme ne morejo odločiti za programiranje programov za obe "platformi". Tudi prihajajoči Microsoftov OS, CE.Net imenovan, naj te podpore še ne bi vseboval. Kaj potem? Vsi upi kažejo na Linux. V branje....

Buy Korea21 - Ja, Korejci so se spomnili naresti tudi dodatek za PDA - takega, ki bere magnetne kartice. Morda boste potrebovali sliko, da si boste to predstavljali: To čudo je torej nekakšen podstavek, na katerega položimo dlačnik. Potem nam PDA lahko bere magnetne kartice in celo tiska. Kot sem z njihove strani razumel, je produkt WSC-M30 namenjen predvsem Compaqovim IPAQom. Zanimivo je tudi to, da lahko s pomočjo tega dodatka na dlančnik priklopimo brezžično omrežno kartico ali ostale podobne stvari...

ZDNet - Med množico različnih naprav na CeBitu so se znašli tudi dlančniki, ki temeljijo na posebej prilagojenem operacijskem sistemu Linux. Na ZDNetu so spisali krajši članek o dveh predstavnikih tega dela tržišča. Eden izmed bolj zanimivih predstavnikov je Filewalker, ki je plod znanja inženirjev nemškega podjetja Invair. Njegova posebnost je, da je dlančnik v pravem pomenu besede, saj za njegovo upravljanje potrebujemo samo eno roko. Vse postorimo s kombinacijo treh tipk in koleščka. Ravno zaradi tega Invairjevi inženirji navajajo, da je dlančnik še posebej prirejen za na pot. To potrjuje tudi s svojo težo 98 g, sivinskim zaslonom ločljivosti 160x240 in vzdržljivim ohišjem. Nekaj je govora tudi o Fujitsu-Siemens Pocket LOOXu, vendar pa je, sodeč po napisanemu, ta primerek bolj evolucija, kot revolucija. Več tukaj.

The Register - Microsoft se je odločil, da bo v svojih operacijskih sistemih za PocketPC platformo opustil podporo Hitachijevim SH-3 in MIPS procesorjem. Zadnja različica operacijskega sistema bo delovala samo na ARM procesorjih. Kako so reagirali proizvajalci dlančnikov? Hewlett-Packard je bil znan kot podpornik Hitachijevih SH-3 procesorjih v svoji družini Jornada dlačnikov, vendar se je odločil, da bo to družino odslej izdeloval le še na podlagi 206MHz Intel StrongARM procesorjev. Casio uporablja v svojih Cassiopeiah procesorje MIPS, vendar bodo tudi ti najverjetneje podprli arhitekturo ARM.
Microsoft se je za tak korak odločil zato, ker je izdelovanje enega operacijskega sistema za več platform precej težavno opravilo. Sedaj se bodo lahko Microsoftovci povsem osredotočili na arhitekturo ARM in bolje optimizirali svoj operacijski sistem.
Drugače pa je zadnje čase opaziti, da ARM procesorji postajajo vse bolj pogosta sestavina dlančnikov. To smo že pred časom opazili pri dlančnikih Palm, kjer...