Slo-Tech - Znanstveniki na Harvardu so uspeli ustvariti umetne sinapse med nanoelektronskimi napravami in sesalčjimi nevroni. Tranzistorji iz nanožičk, ki jih je razvil kemik Charles M. Lieber s kolegi, omogočajo merjenje, stimuliranje in inhibiranje živčnih impulzov na nekaj velikostnih razredov manjšem območju kot zdajšnje tehnike. Ker je stik med nanožičko in nevronom tako majhen - dolg samo okoli 20 nanometrov -, je Liebrovi skupini uspelo meriti in spreminjati prevodnost na kar 50 mestih vzdolž ene celice. Poleg majhnosti je prednost tehnike tudi v tem, da celice ne poškoduje, za razliko od mikropipet, ki se večinoma uporabljajo danes.

Možnosti nove tehnologije so velikanske. Poleg zelo detajlnega vpogleda v delovanje kompleksnih nevronskih mrež, bodo nanožičke lahko služile kot vezni člen med živci in elektronskimi protezami, odpirajo pa tudi možnosti za izgradnjo hibridnih vezij, ki bodo povezala moč nanoelektronskih in bioloških komponent.

Vir: Harvard University Gazette.

News.com -

V našem forumu že dalj časa potekajo debate o tehnologiji, ki utegne popolnoma spremeniti naš svet in naša življenja -- nanotehnologiji.

Kot kaže, tudi po svetu jemljejo nanotehnologijo zelo resno, saj za razvoj namenjajo vedno več sredstev. Ocene kažejo, da smo zanjo doslej porabili za več kot tri milijarde dolarjev. Na seznamu največjih donatorjev vodi ameriška vlada z dvema milijardama, sledijo pa ji Evropska unija s slabo milijardo in države razvite Azije. Nanotehnologija postaja resničnost. Z vsakim dnem je bližje.

The inquirer - Če spremljate naš oddelek Znanost in Tehnologija, ste verjetno že videli podobne napovedi naših uporabnikov. Namreč to, da nanotehnologija vse bolj prodira v računalništvo ter se počasi zabrisujejo meje med biokemijo, elektroniko in računalništvom.

Tako sem na Inquirerju zasledil, da Sonyjev razvojni oddelek skupaj z inštitutom Maxa Plancka razvija e-nos, ki bo deloval na osnovi nanodelcev; delujoči primeri recimo prepoznavajo različne vrste kave in bi lahko bili zanimivi v industriji.

Kar je mogoče še pomembnejše za naše področje, je uporaba relativno preproste molekule, kot je DNK, za pomnilniške namene. Vanjo ali pa v proteine naj bi vgradili do 5 nm velike polprevodnike in s tem dobili pomnilniški čip. Za razliko od e-nosu je slednji projekt še vedno bolj kot ne v zraku, saj mu do uporabe, ki bo sicer nujna, napovedujejo še celo desetletje. Več tukaj.

Tech Review - Predstavljate si skupino znanstvenikov, ki pred sabo gleda molekulo DNK. Iz zraka priplava (dobesedno) antitumurna učinkovina in se začne vezati v mali žleb dvojne vijačnice. Iz prikaza lahko razberejo lastnosti vezave, kar pomeni, da lahko molekulo tudi sintetizirajo.

Verjetno si se sedaj to malo težje predstavljate, ampak čez nekaj časa bo hologramski prikaz omogočil lažje delo v medicini, farmaciji, strojništvu in podobnih vedah. Vsaj tako pravijo na Technology Review, kjer so vzeli pod drobnogled hologramsko tehniko, vse njene prednosti in slabosti. Kaj vse ostalega pa nudi hologramska tehnika, pa najdete tukaj.

Slashdot - SFGate ima članek o prvih sadovih nanotehnologije. Nova vrsta sončnih krem, baterij, zdravila in še mnogo v tem zanimivem članku.

Gambit - Ta novica je še en dokaz, da postaja naravoslovje vse bolj prepleteno. Tako so pri podjetju Microchips razvili mikročipe, ki rešujejo enega od večjih problemov, ki muči farmacevtske tehnologe. Njihovi čipi so namreč sposobni nadzorovanega odmerjanja zdravilnih učinkovin v telo. Implantati se vgradijo na določeno mestu v telesu (najbolje nekaj blizu venskega sistema) in ob točno določenem času ali po potrebi izpustijo odmerek.

Sicer se mi kot (bodočemu) farmacevtu tu postavlja nekaj vprašanj, kot je recimo biokompatibilnost, ampak to je dobra pot do nanotehnologije. Če pa vas o tem zanima še kaj več, si oglejte debato o nanotehnologiji na našem forumu.

Technology Review - Na Technology Review so napisali nov članek o nanotehnologiji. Če vas zanima vpogled v prihodnost, ga le preberite.

Technology Review - Ta novica sicer ne sodi striktno na naše področje, toda vseeno ne dvomim, da bo veliko ljudi zainteresiranih. Na Technology Review so namreč objavili intervju z izumiteljem mobilnih telefonov, Martinom Cooperjem. Tipo je, sodeč po tem intervjuju, res nadvse zanimiva oseba, večni upornik in optimist, poleg tega pa zna temeljito skritizirati današnje velike družbe in predstaviti svojo vizijo razvoja brezžičnih telekomunikacij. Res priporočam ogled...