Heise - Pa smo dočakali razkritje prvega pametnega telefona pod znamko Kodak, ki smo jih napovedovali konec minulega leta. Kodak IM5 v resnici izdeluje britansko podjetje Bullitt Group, ki je odkupilo znamko Kodak v ta namen. Telefon je v vseh segmentih docela povprečen, še najbolj izstopa - predvidljivo - pri fotoaparatu.

Petpalčni zaslon prikaze sliko z ločljivostjo full HD. Poganja ga osemjedrni procesor s frekvenco 1,7 GHz (bržkone MediaTek MT6592) pod taktirko Androida 4.4 KitKat, ki bo v bližnji prihodnosti doživel nadgradnjo na liziko 5.0. Pomnilnika je 1 GB, prostora za shranjevanje pa pičlih 8 GB, a na pomoč priskoči razširitvena reža za kartice microSD.

Od kamere smo pričakovali največ. Zadnja kamera ima 13 milijonov...

X-Bit Labs - O raznih izdelkih z OLED-zasloni, vstopanju velikih igralcev na ta trg in premetavanju delež podjetij pogosto pišemo, a na konkreten preboj te tehnologije še vedno čakamo. Medtem pa LG Electronics prevzema Kodakov oddelek za razvoj OLED. Kodak je bil eden izmed pionirjev razvoja te tehnologije, razlog za sedanjo prodajo pa so finančne tegobe, saj nimajo dovolj denarja za konkretne investicije v razvoj in raziskave na tem področju, ki so nujno potrebne. LG bo najprej začel s komercialno proizvodnjo 15-palčnih AM OLED TV in velikih 5G OLED-zaslonov. Kljub temu bodo obdržali dostop do OLED-tehnologije, ki bo še vedno trdno zasidrana v njihovih izdelkih.

Transakcija naj bi bila končana do konca, finančnih podrobnosti pa strani nista želeli razkriti. Sta se pa podjetji tudi sporazumeli, da prekineta tožarjenje iz leta 2008. Tedaj je namreč Kodak očital LG-ju, da s svojimi fotoaparati krši patente v zvezi z zajemom slik, kompresijo in shranjevanjem.

engadget - Kot poroča ZDNet, sta podjetji Netgear in Skype s skupnim trudom izdali novo storitev z imenom Netgear Skype WiFi. Gre za telefon, ki deluje v povezavi s programsko opremo Skype, ki je trenutno najbolj razširjena aplikacija za VoIP. Naprava deluje kot vsak drug IP telefon, le da za svoje delovanje potrebuje še brezžično omrežje z dostopom do interneta. Naprava je bila predstavljena med ostalimi novotarijami na CESu, Skype pa je sklenil partnerstvo s še nekaj velikimi imeni, tako da lahko povezavo z njihovim programom v kratkem pričakujemo tudi v izdelkih Creativa, Kodaka, D-Linka, Panasonica, itd.

The inquirer - Hitachi Global Storage, lastnik IBM-ovega oddelka za trde diske, je začel razpošiljati prve primerke svojega novega 4 GB mikrodiska. Sony, Kodak, Minolta, Pentax in Sigma so prva podjetja, ki jih je doletela čast preizkušati disk velikosti škatlice vžigalic in mase 16 gramov. Malček bo v prosti prodaji na voljo v mesecu novembru za ceno 500 ameriških dolarjev. Hitachi bo še naprej prodajal 1 GB inačico, poleg tega pa bo še letos svetu predstavil tudi 2 GB izvedenko mikrodiska. Klik!

Česa takega se ne bi branil niti James Bond ;) ...

Vnunet - Le kaj si je mislil Nick Dryer, ko je na spletni strani potovalne agencije 'First Choice' zasledil ponudbo, omenjeno v naslovu novice (cena sicer 15 GBP). I, naročil je šest kart, prejel račun za 90 angleških funtov, ga plačal ter užival 3.000 GBP vredne počitnice s svojo šestčlansko družino [>:D]. Diagnoza: uslužbenec agencije je napak vpisal ceno... Kakorkoli, agencija je zadovoljna, da se je družina imela lepo ter ne bodo zahtevali dodatnega plačila. Klik!

The Register - Kodak je v skladu s svojimi načeli -- biti predan kupcem -- končal spor glede posebne ponudbe za digitalno kamero EasyShare DX3700, ki jo je po napaki ponujal po ceni 100 GBP, čeprav je bila normalna cena približno trikrat tolikšna. Klik!

The Register - Le kaj je doletelo 200 kupcev na otoku 3 centimetre nad Francijo (vsaj na zemljevidu), da množično tožijo Kodak? No, na spletnih straneh proizvajalca foto opreme je bila zanimiva ponudba: kamero, vredno 329 angleških funtov(~120.000 sit) so ponujali po ceni 100 GBP. Ljudstvo je kamero naročilo ter prejelo potrditev naročila, Kodak pa sedaj zatrjuje, da je šlo za 'napako'. Dejstvo, na katerem sloni obramba, pa je nerazvidnost (ne)obvezujočosti ponudbe.

Slashdot - Poslovnim glavam v ZDA se zdi Internet preveč nezanesljiv, da bi lahko iz njega 'kovali denar'. Nikakor se ne morejo sprijazniti s tem, da mrežo upravlja tisoče in tisoče akterjev, od velikih podjetij do univerz, šol in posameznikov. Ker je poslovni svet spodletel pri tem, da bi na veliko služil denar preko interneta (prodaja, storitve...), so začeli kritizirati samo filozofijo in tehnologijo na kateri sloni. Želijo namreč nekaj kar bi se dalo bolje nadzorovati in upravljati, po možnosti centralizirano. Zdi se, da je vedno več poskusov, ki želijo internet narediti čimbolj poslovnega (komercialnega), pri tem pa se vedno bolj pozablja na tiste osnovne stvari zaradi katerih je tako uspešen in prilubljen - svoboden pretok informacij, pluralnost, šolstvo in ne-reguliranost.
Kakšen internet pravzaprav hočemo?