Slo-Tech - Evropska komisija je objavila strategijo za Arktiko, katere del je tudi izgradnja pan-arktičnega podmorskega kabla, ki bi poleg Grenlandije povezal tudi Kanado, Japonsko in Južno Korejo. Še pred petimi leti je bila Arktika nizko na listi prioritet, a se je to spremenilo, ko je ameriška administracija začela glasno govoriti o prevzemu otoka.

Evropske internetne povezave z Azijo večinoma potekajo skozi Rdeče morje, kjer je varnostna situacija nestabilna. Vzdrževanje in popravljanje teh kablov je postalo tvegano početje, saj potekajo tam spopadi med jemensko vlado in hutijevskimi uporniki.

Ena izmed rešitev bo pan-arktični kabel, ki ga gradi konzorcij podjetij Cinia Oy, NORDunet A/S, Tusass A/S, The Dutch Subsea Cable Coalition, GlobalConnect AB in Tampnet AS. Memorandum je bil podpisan že lani, Evropska unija pa je v projekt že vložila 107 milijonov evrov. Sledila pa bo še povezava do Kanade in nato skozi severozahodni prehod do Azije.

Slo-Tech - Popravila treh podmorskih kablov v Rdečem morju, ki so bili februarja poškodovani zaradi ladje Rubymar, še vedno ni končano. Poškodbe so v jemenskih teritorialnih vodah, tamkajšnje oblasti pa so doslej izdale dovoljenja le za dostop do dveh kablov. Pri tretjem kablu spor med člani konzorcija blokira popravila. Zaradi kompleksne politične in varnostne situacije se popravila še niso začela.

Za kabla Seacom in EIG so dovolilnice za pristop in popravila jemenske oblasti že izdale. Težave pa povzroča kabel AAE-1, saj je član konzorcija, ki ima kabel v lasti, tudi TeleYemen. Slednji je državni operater, ki pa ima dve veji: tisto v kraju Aden nadzoruje jemenska vlada, tisto v kraju Sanaa pa hutiji. Jemenska vlada zavrača vsako sodelovanje z njimi, kar pomeni tudi s polovico operaterja. Vlada vztraja, da mora TeleYemen imenovati predstavnika iz prve veje, česar pa ostali člani konzorcija niso potrdili. Vlada zato ne izda dovolilnic.

Popravila bo sicer izvajalo podjetje E-Marine, ki je v...

Slo-Tech - Nemški raziskovalci iz Centra za zračne in vesoljske polete (Deutschen Zentrum für Luft- und Raumfahrt ali DLR) poročajo, da so prvikrat zaznali ozonsko luknjo nad severnim polom. To je raziskovalce presenetilo, saj je bila ozonska luknja dolga leta nad južnim tečajem. Prvikrat so jo tam odkrili leta 1982, a se je po prepovedi uporabe klorofluoroogljikov (CFC) in drugih škodljivih substanc leta 1987 začela zmanjševati in se je lani skrčila na najmanjšo velikost po letu 1982. Pojavitev ozonske luknje nad severnim tečajem zato bega, čeprav so že v preteklosti zaznali stanjšanja ozonske plasti na severu.

Na višini 15-30 kilometrov je večina zemeljskega ozona, ki tam opravlja pomembno funkcijo. Absorbira zlasti ultravijolično svetlobo, s čimer površje ščiti pred tem za živa bitja škodljivim sevanjem. Ozona seveda ne zmanjka, temveč se njegova koncentracija zmanjšuje. Merijo jo v Dobsonovih enotah, kjer 1 DU ustreza plasti čistega ozona, ki bi pri standardnih pogojih merila 10 µm v...

NASA - Komaj smo si oddahnili od vročega leta 2015, ki je bilo po meritvah svetovnih meteoroloških organizacij globalno najtoplejše leto od začetka organiziranih meritev, že smo dočakali nov rekord. Sveži podatki iz NASE kažejo, da je bil januar 2016 najtoplejši januar od leta 1880. Prav tako nosi naziv najtoplejšega meseca v zgodovini, če gledamo odklon temperature od povprečja za isti mesec za leta 1951-1980.

Globalna temperatura je bila letos od tega povprečja višja za 1,13 °C, medtem ko je dosedanji rekord znašal 0,97 °C in je bil dosežen januarja 2007. Pomembno vlogo je igral El Nino, ki je januarja dosegel svoj vrhunec, a lahko 80 odstotkov segrevanja pripišemo...

Heise - Evropska komisija je potrdila sporazum ACTA, ki vzpostavlja mednarodno pravno ogrodje, ki bo omogočalo učinkovitejše preganjanje kršitev avtorskih in sorodnih pravic, še zlasti ponarejanje in internetno piratstvo. Podpisnice sporazume so ali še bodo vse države EU in Avstralija, Kanada, Japonska, Južna Koreja, Mehika, Maroko, Nova Zelandija, Singapur, Švica in ZDA. Komisija je v svojem poročilu zapisala, da ACTA ne spreminja trenutne evropske zakonodaje, saj so vsa določena v njej...

New Scientist - Jezero Vostok na Antarktiki je največje podledeniško jezero na svetu. Leži 4000 metrov pod antarktičnim ledom in meri 250 kilometrov v dolžino 50 kilometrov v širino. Voda v njem je kljub temperaturi malce pod lediščem zaradi ogromnega pritiska kilometrov ledu nad njo v tekočem agregatnem stanju. A za razliko od ostalih podledeniških jezer na Antarktiki jezero Vostok ni povezano z nobenim, tako da je ekosistem v njem odrezan od sveta že 14 milijonov let.

Jezero so z radarjem odkrili britanski znanstveniki leta 1973, ko je bil že dobrih pet let znan obstoj podledeniških jezer na Antarktiki. Od leta 1990 zato poteka na Antarktiki raziskovalni projekt, v sklopu katerega vrtajo skozi led, da bi se prebili do tekoče vode. Do leta 1998 so zvrtali 3650...