aiinsightsnews.net - Na konferenci GTC v Berlinu je prvi mož Nvidie Jensen Huang opozoril na evropski zaostanek pri infrastrukturi za umetno inteligenco. Po njegovih podatkih ima Evropa zgolj pet odstotkov svetovnih računskih zmogljivosti za UI, medtem ko jih imajo ZDA kar 75 odstotkov.

Huang je ob tem pitchal nov dizajn za podatkovne centre centre Vera Rubin DSX Pod, ki naj bi omogočali postavitev računske infrastrukture v nekaj dneh namesto mesecih ter bistvene prihranke pri porabi elektrike. V bistvu gre za shipping containerje z GPU racki in integriranim hlajenjem, ki jih je mogoce hitro pripeljati, postaviti in predvsem zlagati skupaj.

V Bruslju sicer niso povsem brez posluha, a številke so zaenkrat še prenizke. Komisija je tako julija objavila razpis za sofinanciranje granje do 20 evropskih gigatovarn umetne inteligence, za kar naj bi v naslednjih letih namenili do 10 milijard evrov, medtem ko naj bi zasebni sektor primaknil prestalih 20 milijard. To sicer ni malo, a vprašanje je, ali je...

Slo-Tech - Evropska komisija je predstavila zakonodajni sveženj za zagotavljanje tehnološke suverenosti, s katerim želi krepiti zmogljivosti na področju polprevodnikov, umetne inteligence, sistemov v oblaku in odprtokodnih tehnologij. V svežnju sta dva predloga zakonov (akt o čipih 2.0 ter akt o razvoju računalništva v oblaku in umetne inteligence) ter strateški načrt za digitalizacijo in umetno inteligenco na področju energije. Evropska komisija želi s tem okrepiti prizadevanja, da Evropa postane celina umetne inteligence.

Glavni problem v Evropi je odvisnost od dobaviteljev digitalnih tehnologij iz tujine, predvsem iz ZDA in Azije. Računalniške tehnologije z razvojem umetne inteligence postajajo čedalje pomembnejše, strukturna odvisnost pa se je v zadnjem času še povečala. Po ocenah Komisije države letno porabijo 264 milijard dolarjev za ameriško tehnologijo, pretežno za Googlove, Microsoftove in Amazonove storitve. Medtem ko nekatere evropske države opozarjajo, da se je nemogoče in tudi...

Slo-Tech - Želje ameriškega predsednika, da bi ZDA postale tehnološko in proizvodno središče za razvoj strojne opreme za umetno inteligenco, za zdaj ostajajo le želje, saj celo Nvidia 150 milijard dolarjev vlaga na - Tajvan. Direktor Jensen Huang je dejal, da želi Nvidia poskrbeti, da bo Tajvan ostal središče revolucije umetne inteligence. Od tam prihajajo čipi, ohišja zanje, tam se izdelujejo najzmogljivejši superračunalniki, je dodal.

Na Tajvanu bodo postavili nov lokalni sedež, ki naj bi zaživel do leta 2030. Gradnja se je že začela, s tem partnerstvom pa bo Tajvan še lep čas ostal proizvodni center za najzmogljivejšo tehnologijo na svetu. Nvidia že dlje investira na Tajvan, a so še pred petimi leti vlagali 10-15 milijard dolarjev letno. Sedaj se bodo ti zneski podeseterili.

Nvidia je lanskega aprila prvikrat začela proizvajati nekatere svoje čipe v ZDA, s čimer so se dobrikali ameriškemu predsedniku. A obseg proizvodnje v ZDA je bolj simboličen in se ne bo povečeval. Pred tem je Nvidia...

Slo-Tech - Nvidia bo vložila pet milijard dolarjev v svojega nekdanjega konkurenta, danes pa precej manjšega igralca Intel, so danes sporočili po precej nepričakovanem razvoju dogodku. Delnice bodo kupili po ceni 23,28 dolarjev na ceno, s čimer bodo pridobili pet odstotkov podjetja. Intelove delnice so danes poskočile za 30 odstotkov in dosegle 32 evrov.

Nvidiin direktor Jensen Huang je dejal, da bosta podjetji sodelovali pri razvoju nove generacije izdelkov na arhitekturi x86, kar bo imelo pomembne posledice za celotni sektor. Obetajo se izdelki, kot so Intelovi procesorji z arhitekturo x86, ki bodo imeli vgrajene grafične čiplete Nvidia RTX - imenovali se bodo Intel X86 RTX SoC. Intel bo proizvajal tudi posebne procesorje x86 za podatkovne centre, ki bodo namenjeni uporabi umetne inteligence.

Partnerstvo med podjetjema je še v zelo zgodnji fazi, zato podrobnosti o izdelkih in časovnice njihovega izida še niso znane. A sodelovanje naj bi bilo zelo dolgoročno. Ob tem Nvidia zagotavlja, da...

Slo-Tech - Nvidia se še vedno kopa v denarju, v minulem četrtletju pa je ponovno poslovala rekordno. Zaključilo se je tudi njihovo poslovno leto, ki traja od februarja do januarja. V minulem letu so ustvarili 130,5 milijarde dolarjev prihodkov, od tega kar 81,5 milijarde dolarjev dobička iz poslovanja in na koncu 72,9 milijarde dolarjev čistega dobička. To je 147 odstotkov višji čisti dobiček kot leto pred tem. Za primerjavo: AMD-jev dobiček je 43-krat nižji.

Zgolj v minulem četrtletju je bila rast prihodkov 78-odstotna (v primerjavi z minulim letom), saj so dosegli 39,3 milijarde dolarjev. Največ je seveda ustvaril oddelek za podatkovne centre, kamor sodi večina umetne inteligence, in sicer 35,6 milijarde dolarjev. V trenutnem četrtletju naj bi bila ta številka še višja, in sicer 43 milijard dolarjev. Bruto marža je znašala neverjetnih 73 odstotkov, kar pa je nekoliko manj kot v tretjem četrtletju, ko je bila 74,6-odstotna, ali leto pred tem, ko je bila 76-odstotna.

Naslednji veliki...

Slo-Tech - Kot je zadnje čase pri Nvidiji v navadi, uvod v novo generacijo njihovih grafičnih tehnologij predstavljajo rešitve za podatkovne centre. A100, prvi GPU nove arhitekture Ampere, je gromozanski čip z več kot petdesetimi milijardami tranzistorjev in namenjen pretežno pospeševanju strojnega učenja.

Nvidijino tehnološko konferenco GTC v običajni obliki je letos odnesel koronavirus, zato je šef Jen-Hsun Huang tradicionalni nagovor v črni jakni opravil iz domače kalifornijske kuhinje (skrajšan video povzetek). Najbolj impozantna reč, ki jo je pri tem potegnil iz pečice, je superračunalniška rezina DGX 100, v kateri se poti osem novih GPUjev A100, nove arhitekture Ampere. Gre za naslednico družin Volta in Turing - in to obeh hkrati. Medtem ko je Volta poddružina grafičnih čipov za podatkovne centre, Turing pa (pretežno) za domačo uporabo, bo Ampere vsebovala izdelke vseh namembnosti, saj so se snovalci s tehnološkega vidika močno usmerili v univerzalnost. A kot smo lahko sedaj že vajeni,...