Slo-Tech - Proces zoper Meto, ki je v Kaliforniji potekal na predlog 29 ameriških zveznih držav, se je končal brez razsodbe. Obe strani sta sklenili poravnavo, v kateri Meta sicer ni priznala krivde, je pa privolila v plačilo 17 milijard dolarjev odškodnine in sprejem kopice ukrepov, ki bodo zaščitili mlade na njenem ekosistemu. Poglejmo podrobneje, kaj je morala Meta obljubiti.

Besedilo poravnave obsega kar 130 strani, v njem pa so zelo podrobno opredeljeni potrebni ukrepi in celo možne zaostritve. V naslednjih desetih letih mora Meta plačati 11,65 milijarde dolarjev, še pet milijard dolarjev pa je pogojnih plačil, ki se bodo aktivirala le, če bo podobne dogovore sklenila tudi konkurenca (TikTok, Snap, YouTube ipd.). Še pol milijarde dolarjev znaša odškodnina v primeru Cambridge Analytica, sodni stroški pa so dosegli 75 milijonov dolarjev. Države bodo prejeta sredstva namensko porabila za odpravljanje posledic rabe družbenih omrežij, denimo za krizne službe, javnozdravstvene programe,...

Slo-Tech - Na zveznem sodišču v Kaliforniji se je z uvodnimi nagovori začel odmeven proces, v katerem več kot polovica ameriških zveznih držav toži Meto zaradi škodljivih vplivov njenih platform Instagram in Facebook na mlade. Generalni tožilci trdijo, da je Meta svoje platforme namenoma zasnovala tako, da so karseda zasvojljive. Zvezne države terjajo več kot 1400 milijard dolarjev odškodnine, pregon pa vodijo tožilci iz Kalifornije, Kolorada, Kentuckyja in New Jerseyja.

Sojenje bo trajalo približno dva meseca. Med najbolj odmevnimi pričanji bodo zagotovo nastopi Metinega direktorja Marka Zuckerberga, direktorja Instagrama Adama Mosserija in znamenitega žvižgača Artura Bejarja, ki je pričal že na procesu v Novi Mehiki. Kalifornijski generalni tožilec Rob Benta je dejal, da je Meta zasnovala nevaren izdelek za mlade, kar je prav dobro vedela, nato pa otrokom, družinam in skupnosti nevarnost prikrivala. Podobnega mnenja so v vseh 29 zveznih državah, ki so združene v tožbi.

Več kot dvesto...

Slo-Tech - Sodišče v Novi Mehiki je odločilo, da mora Meta plačati dodatnih 567 milijonov dolarjev zaradi škode, ki jo njene aplikacije povzročajo mladim uporabnikom. Že marca letos je sodišče razsodilo, da mora Meta plačati 375 milijonov dolarjev globe, dodatni znesek pa bo šel v sklad za odpravljanje posledic in škode zaradi uporabe družbenih omrežij. Prvotna globa se je nanašala na 75.000 dokazanih kršitev zakonodaje, drugi znesek pa je odškodnina za odpravo posledic. Kar 420 milijonov dolarjev je namenjenih zdravljenju, 147 milijonov dolarjev pa preventivi.

Sodnik Bryan Biedscheid je Meto označil kot javno nadlogo, ki ima škodljive vplive na javno zdravje, podobno kot onesnaženje zraka. Meta je tovarna, ki proizvaja oglase in vsebino, psihološka škoda na otrokih pa onesnaženje, ki ga mora Meta odpraviti, je dejal. Zato je Meti naložil financiranje sklada za odpravljanje posledic. Najbolj znane Metine platforme so Facebook, WhatsApp in Instagram.

Tožba v Novi Mehiki je prelomna, še...

Slo-Tech - Sodišče v Los Angelesu je sprejelo prelomno razsodbo, v kateri je Meto in YouTube spoznalo za kriva, da je 20-letna ženska v mladih letih razvila odvisnost od družbenih omrežij. Tožeča stranka je uspela dokazati, da je Meta namerno razvila platforme družbenih medijev - obvladuje Instagram, Facebook in WhatsApp - na način, ki povzroča odvisnost. Enako velja tudi za YouTube, ki je v Googlovi lasti. Prisodili so ji tri milijone dolarjev odškodnine, od katere mora Meta plačati 70 odstotkov, Google pa 30 odstotkov.

Metini odvetniki so zatrjevali, da uporaba Instagrama ni mogla bistveno prispevati k težavam, ki jih je ženska imela v svojem življenju. Iz podjetja so sporočili, da se z razsodbo ne strinjajo in preudarjajo, katere pravne ukrepe imajo na voljo. Tudi v Googlu so povedali, da se z razsodbo ne strinjajo, saj da YouTube sploh ni družbeno omrežje, temveč pretočna platforma.

Poroto, ki je pritrdila 20-letni K.G.M., je sestavljalo sedem žensk in pet moških, odločitev pa so...

Slo-Tech - V zaporu v Barceloni je včeraj umrl John McAfee, ki je čakal na odločitev o izročitvi ZDA zaradi obtožb o utaji odavkov. Njegov odvetnik Javier Villalba je potrdil, da si je McAfee vzel življenje, saj se je po devetih mesecih v zaporu obesil. Pridržali so ga 3. oktobra, ko se je na letališču v Barceloni skušal vkrcati na let za Carigrad. Špansko sodišče je to sredo odločilo, da McAfeeja lahko izročijo ZDA, kjer bi 75-letnik verjetno po obsodbi preostanek svojega življenja preživel v zaporu. ZDA bodo seveda pregon sedaj opustile.

McAfee je živel intenzivno in burno življenje. Leta 1987 je ustanovil podjetje McAfee Associates, ki je pripravilo enega prvih komercialnih protivirusnih programov. Podjetje, ki je bilo svoj čas sinonim za antivirus, je McAfee zapustil leta 1994. Kasneje je prodal tudi delež v podjetju, in sicer preden je Intel kupil podjetje za 7,8 milijarde dolarjev. Ko je zapustil podjetje, je McAfee ustanovil podjetje za aplikacijo PowWow, ki je bila ena prvih...

Slo-Tech - Paul Allen se je rodil leta 1953 v Seattlu, dve leti pozneje se je v istem kraju rodil še Bill Gates. Spoznala sta se na elitni zasebni srednji šoli Lakeside School, kjer ju je družilo navdušenje nad računalniki. Po stoodstotnem rezultatu na maturi je šel Allen študirat na Washington State University, Gates pa se je odpravil na drug konec države na Harvard, a sta z Allenom vseskozi ostala v stikih. Leta 1974 je Allen obesil študij na klin in šel delat kot programer v podjetje Honeywell, Gates pa mu je med počitnicami občasno pomagal. Januarja 1975 je izšel računalnik MITS Altair 8800, ki je uporabljal Intelov procesor 8080 in ki je spremenil zgodovino računalništva.

Dvaindvajsetletni Allen in devetnajstletni Gates sta 4. aprila 1975 v Novi Mehiki ustanovila...

Slo-Tech - V mestu Alamogordo v ameriški zvezni Nova Mehika izkopavajo več ton starih iger za Atari, ki so zakopane že 31 let. Med njimi je tudi legendarna igra E.T., ki je izšla leta 1982 po istoimenski filmski uspešnici in je zaslovela zato, ker je v nasprotju s filmom eden največjih polomov v zgodovini. Okrog odloženih in zakopanih kaset za Atari se je spletlo toliko zgodb in mitov, da na koncu skoraj nihče več ni vedel, kaj je res.

Leta 1983 so na smetišču v Alamogordu zakopali 14 tovornjakov neprodanih kaset z igrami, ker je prodaja tistega leta silovito upadla, Atari pa je samo v drugem kvartalu pridelal 310 milijonov dolarjev izgube (kar bi bila danes skoraj milijarda dolarjev). Najbolj znana igra v tem kupu je seveda E.T.,...

Slo-Tech - Pred slabimi petimi leti, junija 2008, je ameriško ministrstvo za energijo v Los Alamos National Laboratoryju v Novi Mehiki začelo uporabljati superračunalnik IBM RoadRunner. Tedaj je bil to najhitrejši superračunalnik na svetu, saj je kot prvi presegel računsko moč enega petaflopsa (10¹⁵ operacij s plavajočo vejico na sekundo). Z njim so računali, kako se stara ameriški jedrski areznal (Stockpile Stewardship Program). RoadRunner je bil tako zmogljiv, da se je na prvem mestu lestvice 500 najhitrejših superračunalnikov obdržal poldrugo leto, še včeraj pa je držal še vedno zelo dobro 22. mesto. Danes pa so RoadRunnerja dokončno ugasnili, da ga razstavijo.

Življenjska doba superračunalnikov je običajno daljša, a RoadRunner se je moral posloviti od življenja zaradi svoje požrešnosti. Bil je energetsko zelo potraten, saj je...