Slo-Tech - Okoli OpenAI-jeve rešitve Navier-Stokesovih enačb se je vnela precej manj matematična polemika. V ospredju le-te ni toliko vprašanje pravilnosti OpenAI-jevega dolgega dokaza, temveč vprašanje, kdo je pravzaprav prvi prišel do rešitve, ter, ali niso OpenAI-jevi agenti poti do rešitve našli kar v preteklih pogovovorih svojih uporabnikov.

V središču zgodbe sta matematika Tristan Buckmaster z Univerze New York in Levent Alpöge - slednji je zaposlen pri OpenAI-jevemu konkurentu Anthropic, kar bo postalo pomembno - ki sta isti oz. nekoliko lažji problem (Eulerjeve enačbe) že nekaj časa reševala zasebno. Vzela sta izsledke dveh drugih španskih matematikov, Diega Córdobe in Luisa Martínez-Zoroa, ter potem z uporabo OpenAI Codexa ter Clauda iskala primere, kjer rešitve Eulerjevih enačb v končnem času postanejo singularne. Njuno delo je seveda potekalo precej počasneje, ker nista imela na voljo toliko računske moči kot OpenAI-jevi raziskovalci. A vseeno naj bi sredi avgusta uspela najti...

Slo-Tech - Pred šestindvajsetimi leti je Clay Mathematics Institute of Cambridge sestavil seznam sedmih nerešenih problemov v matematiki, za katerih rešitev so razpisali visoke nagrade (Millennium Prize Problem). Doslej je bila rešena le Poincaréjeva domneva, ki jo je eruditski matematik Grigorij Pereljman dokazal leta 2002. Sedaj OpenAI trdi, da je njihov model umetne inteligence rešil še enega izmed teh problemov. Dokazal naj bi obstoj in gladkost rešitev Navier-Stokesovih enačb.

V minulih mesecih so različni modeli umetne inteligence rešili že več matematičnih problemov. Verjetno je najbolj znan primer, ko je ljubiteljski matematik pognal ChatGPT Pro in mu naročil, naj reši enega izmed Erdősovih problemov. Poldrugo uro kasneje se je to tudi zgodilo. Najnovejši dosežek pa je še bistveno pomembnejši, ker gre za skoraj stoletje star problem z velikim pomenom. OpenAI je pojasnil, da je 10.000 agentov dobrih 88 ur mlelo problem, nato pa ga strlo.

Ali je rešitev pravilna, matematična skupnost...

Slo-Tech - Reuters poroča o še enem primeru, kjer so OpenAI-jevi agenti začeli med seboj nepooblaščeno in na skrivaj komunicirati, da bi obšli omejitve oziroma goljufali. Incident se je zgodil že junija, a OpenAI o njem ni obvestila javnosti, še zlasti ko so se ukvarjali z napadom svojih agentov na Hugging Face.

Agenti so ustvarili kar 18.000 sporočil na nemški strani DseWiki, ki je sicer namenjena programerjem za medsebojno pomoč. Agenti so si nadeli ne preveč domiselna imena, kot na primer OpenAIResearcher. Modeli, kot so GPT-5.6 Sol in nekateri novejši, so pobegnili iz peskovnika in dostopili do delov interneta, kamor ne bi smeli.

Upravljavci spletne strani so incident odkrili šele avgusta, podjetje pa ga je potrdilo en dan po izidu novega modela GPT-6 Astra. Ta je na testu ExploitBench, kjer se meri sposobnost modela za izrabo ranljivosti v programski opremi, dosegel najvišji dosegljivi rezultat. Na spletni strani so se pogovarjali v učinkoviti angleščini, denimo "wiki cleanup/deletion...

Slo-Tech - Nvidia je tudi uradno potrdila, da bo kupila Nvidia, o čemer smo poročali že v začetku tedna. Za podjetje bo odštela 12,93 milijarde dolarjev, kar je njen drugi največji prevzem doslej. Lani je za Groq odštela 20 milijard dolarjev.

Z nakupom Hugging Facea je Nvidia pridobila največjo platformo za deljenje in uporabo odprtih modelov umetne inteligence. Platformo so ustanovili leta 2016 in deluje kot GitHub za modele. Nvidijin direktor Jensen Huang je dejal, da bodo skupaj okrepili, povečali in razširili platformo in njeno infrastrukturo, da bodo imeli do nje dostop razvijalci in institucije s celega sveta. To je sicer res že sedaj, lahko pa pričakujemo, da bo Hugging Face pod Nvidijinimi perutmi imel precej več računske moči.

Zadnje znano vrednotenje podjetja sega v leto 2023, ko je bilo v zadnjem krogu zbiranja svežega kapitala podjetje vredno 4,5 milijarde dolarjev. Lani je Nvidia ponudila 500 milijonov dolarjev po vrednotenju sedem milijard dolarjev, a je Hugging Face ponudbo...

Slo-Tech - Nvidia se je dogovorila, da bo za 13 milijard dolarjev prevzela priljubljeno platformo Hugging Face, na kateri razvijalci delijo odprte modele umetne inteligence. Gre za skrbno premišljeno potezo, ki Nvidii ne bo takoj prinesla milijonskih prihodkov, temveč strateško pomembno sredstvo. Nvidia ima kot ponudnik infrastrukture za umetno inteligenco drugačne interese kot OpenAI, SpaceX, Google in podobni. Medtem ko ti želijo, da bi uporabniki posegali po njihovih modelih, je Nvidii to nepomembno. Še več, Nvidia ima raje odprte modele, ker ti tečejo na komercialno dostopni infrastrukturi, ki jo nudi Nvidia. OpenAI in ostali ponudniki namreč razvijajo tudi lastne čipe, ki bi dolgoročno lahko privedli do njihove neodvisnosti od Nvidie.

Zato ni presenetljivo, da bo Nvidia za podjetje, ki ima 150 milijonov prihodkov letno, odštela 13 milijard dolarjev, torej 86-krat več. Hugging Face se je začel leta 2016 kot preprost pogovorni robot, ime pa je dobil po emotikonu, ki ga je podjetje...

Slo-Tech - V ZDA bodo tak poizkus izvedli, in sicer bo v New Orleansu klice na številko za nujno pomoč 911 sprejemala umetna inteligenca. OPCD (Orleans Parish Communication District), ki pokriva dispečerstvo za New Orleans, preizkuša novo orodje, ki bo pomembno razbremenilo človeške dispečerje. Gre za orodje AI Emergency Call Triage podjetja Carbyne.

Že aprila so ga začeli uporabljati za sprejem klicev na številko 311, kjer sprejemajo nenujne klice. Umetno inteligenco so natrenirali za posredovanje informacij klicateljem, saj je kar polovica klicev na 311 namenjenih zgolj pridobivanju informacij. Na 911 bo nekoliko drugače, ker so tam klici večinoma nujni.

Umetna inteligenca naj bi pomagala pri odzivanju na več klicev glede istih incidentov. Klicatelja bo vprašala, ali kliče glede že prijavljenega oziroma znanega incidenta, in mu v tem primeru posredovala ustrezne informacije. To se bo zgodilo, če bo klical z oddaljenosti manj kot 200 m od znanega incidenta. Če bo odgovor negativen, pa ga...

Slo-Tech - Incident, v katerem je OpenAI-jev model pobegnil iz peskovnika na Hugging Faceu, odmeva na različne načine. Medtem ko želi ameriški zakonodajalec uzakoniti stikalo za izklop v sili (kill switch), je Nvidia ustanovila zavezništvo industrijskih partnerjev za varnost umetne inteligence. V njem sodelujejo vsa večja imena s področja.

Med skoraj štiridesetimi partnerji so bolj znani Adobe, Crowdstrike, Dell, Hugging Face, Red Hat, IBM, Microsoft, Nvidia in SpaceX. Člani so podpisali memorandum, ki med drugim prepoveduje razvoj odprtih sistemov, ki bi ogrozili obrambne zmogljivosti ali nesprejemljivo koncentrirali moč, odvisnost in ranljivosti pri zgolj nekaj zaprtih ponudnikih. Prizadevali si bodo za odprtokodno varnost in razvoj zaščitnih orodij.

Novo zavezništvo se imenuje Open Secure AI Alliance. Ali bo ostalo mrtva črka na papirju, bomo še videli. Interes razvijalcev čipov in ponudnikov računske moči je imeti čim več odprtih modelov, medtem ko OpenAI, Anthropic in podobni stavijo...

Slo-Tech - Po dostopnih podatkih je OpenAI-jev model umetne inteligence med 11. in 13. julijem vdrl v infrastrukturo podjetja Hugging Face, ki nudi repozitorije za modele umetne inteligence, podatkovne zbirke zanje in ostale povezave aplikacije. Po poročanju Reutersa je OpenAI šele teden dni pozneje ugotovil, kaj se dogaja. OpenAI in Hugging Face pa sta se o incidentu začela pogovarjati šele 20. julija, nato pa so incident javnosti razkrili 21. julija.

V Hugging Faceu pripravljajo podrobno časovnico dogodkov, ki jo bodo javno objavili. V OpenAI pa pravijo, da gre za prelomen trenutek, ki bo vplival na varnost. Podrobnosti incidenta še niso znane, poznamo pa grobe obrise. OpenAI je testiral najnovejši in najzmogljivejši model, da bi dognal njegove zmogljivosti, kar je terjalo tudi izklop nekaterih varovalk. Preverjali so njegove sposobnosti na področju kibernetske varnosti, cilj je bil rešiti več hekerskih nalog. Model je torej zasledoval jasno definiran cilj (preizkus ExploitGym z 900...

Slo-Tech - Odnos med Microsoftom in OpenAI je, milo rečeno, zapleten, zato ni zelo presenetljivo, da so v Redmondu izdali dva modela umetne inteligence, ki so ju razvili sami. Kot je očitno iz imena, MAI-Voice-1 sintetizira govor precej učinkovito. Microsoft trdi, da na enem grafičnem procesorju v sekundi ustvari minuto govora. Microsoft ga že uporablja v produkciji, saj z njim sinhronizira Copilot Daily in Podcast (podobno kot Google NotebookLLM)

MAI-1-preview še ni javno dostopen vsakomur, temveč je omejen na platformo LMArena, kjer ga lahko izbrani preizkuševalci soočijo s konkurenčnimi modeli. V prihodnjih dneh bo na voljo za generiranje besedila v Copilotovem sogovorniku (chatbot), a še vedno v beta fazi.

Microsoft in OpenAI sta sicer tesna partnerja, saj je Microsoft vanj vložil dobrih 13 milijard dolarjev. Obenem še vedno nudi infrastrukturo, ne sicer vso, na kateri se urijo ali tečejo OpenAI-jevi modeli. V zameno ima Microsoft prednost pri uporabi teh modelov, ki jih vgrajuje v...

Slo-Tech - Na letošnji matematični olimpijadi, ki velja za najprestižnejše in najtežje tekmovanje iz matematike na preduniverzitetnem nivoju, bi umetna inteligenca že premagala veliko večino tekmovalcev. Googlov Gemini bi osvojil zlato medaljo, kar bi ga uvrstilo med osem odstotkov najboljših tekmovalcev. Po lastnih navedbah naj bi to uspelo tudi modelu OpenAI, ki pa je rezultate ocenil sam.

Modeli umetne inteligence niso prvikrat tekmovali na istih nalogah kot dijaki na matematični olimpijadi, a še nikdar niso bili tako uspešni kakor letos. Google je svoj Gemini Deep Think certificiral pri prirediteljih, tekmoval je pod povsem enakimi pogoji kot ljudje. Uporabljal je modela AlphaProof in AlphaGeometry 2, ki sta naloge prejela v človeškem jeziku, nato pa je imel štiri ure in pol časa, da je rešil prve tri, nato pa še toliko za druge tri. Povsem enako torej kot tekmovalci.

Lani je Google še potreboval prevod nalog v strojni jezik, letos pa to ni bilo več potrebno. Model so urili na nalogah...

Slo-Tech - Pred mesecem dni smo poročali, da se Apple zelo resno zanima za investicijo v OpenAI, a se to očitno ne bo zgodilo. Iz aktualnega kroga iskanja svežega kapitala, v katerem zbirajo 6,5 milijarde dolarjev, je Apple izstopil. The Wall Street Journal piše, da so v Applu zadnjih hip pritisnili na zavoro in odpovedali sodelovanje. Razlogov niso razkrili.

Po drugi strani je Microsoft, ki ima že sedaj 49-odstotni delež v podjetju, spet sodeloval in bo primaknil milijardo dolarjev. Microsoftova investicija v OpenAI je bila strateška poteza, ki mu danes omogoča uporabo njihovih modelov umetne inteligence v svojih izdelkih in sodelovanje pri razvoju. Apple se za to ni odločili niti pred leti niti danes, četudi z OpenAI v omejenem obsegu sodeluje, denimo pri vgradnji ChatGPT v iOS 18 prek Siri.

Ali je Applovo omahovanje povezano z zadnjimi spremembami v OpenAI, ne vemo. Podjetje so zapustili nekateri vodilni zaposleni, obstoječo strukturo pa so spremenili tako, da bo bolj usmerjena v...

TechCrunch - Čeprav je ChatGPT najbolj prepoznavna oznaka za moderno generativno umetno inteligenco, OpenAI imena GPT ne more zaščititi kot blagovne znamke. Ameriški patentni urad je presodil, da je izraz GPT opisen in ga zato ni možno zaščititi. GPT pomeni generative pre-trained transformer, kar je opis načina, kako deluje. Patentni urad je torej mnenja, da je GPT podobno, kot če bi želeli zaščititi termin ICE (internal combustion engine).

Da je patentni urad nenaklonjen zaščiti termina GPT, je bilo jasno že oktobra, kot so registracijo blagovne znamke zavrnili na prvi stopnji. Sedaj je odločitev dokončna, saj je OpenAI izčrpal vse možnosti pritožbe. OpenAI je sicer trdil, da je populariziral termin GPT in da je transformer ime posebne metode za gradnjo modelov umetne inteligence, ki jo je odkril Google leta 2017. A ker se izraz GPT uporablja že dlje časa, tudi pred izidom izdelka ChatGPT, ga ni možno zaščititi.

V praksi to pomeni, da lahko kdorkoli izda svoje "GPT-je". Če bomo v prihodnosti...

Slo-Tech - Na manhattenskem sodišču je The New York Times vložil tožbo zoper podjetje OpenAI, ki razvija popularni model umetne inteligence ChatGPT, in Microsoft, ki je pomemben lastnik, uporabnik in tudi razvijalec. V tožbi podjetjema očitajo neupravičeno rabo več milijonov člankov časnika za trening umetne inteligence. Višine zahtevane odškodnine niso opredelili, škoda pa naj bi šla v milijarde dolarjev, trdijo. Zahtevajo tudi uničenje zbirke podatkov za trening in nastalega modela.

Podobne tožbe v ZDA že potekajo, a The New York Times je z naskokom največja medijska hiša, ki se je odločila zanjo, OpenAI in Microsoft pa največja igralca na drugi strani sodne klopi. Tožba lahko zato predstavlja precedenčni primer, ki bo postavil smernice o dopustni in nedopustni rabi avtorsko zaščitenih vsebin - besedil, slik, videoposnetkov in drugih - za trening umetne inteligence. Medtem ko avtorji modelov umetne inteligence trdijo, da se tudi ljudje učijo iz obstoječih izdelkov in da v modelih nikjer ni...