Slo-Tech - Umiki (retraction) znanstvenih člankov se danes dogajajo iz različnih vzrokov, vsem pa je skupno nespoštovanje akademskih standardov. Lahko gre za plagiate, napake v meritvah, neustrezne zaključke, ponarejanje podatkov, kršenje avtorskih pravic ali kaj tretjega. Umiki niso problematični, dokler so avtorji delovali v dobri veri, a se je kasneje odkrilo, da bo članek treba umakniti, saj v resnici zagotavljajo verodostojnost znanstvenega kanona in njegovo prečiščevanje. Precej nenavadno pa je, da je založnik Springer Nature že pred petnajstimi leti potihoma umaknil dva članka, ki ju je bil napisal Max Planck. Ni edini med Nobelovci, ki imajo kakšen umaknjen članek, je pa zgodba že na prvi pogled nenavadna.

Tudi ko sta se kanadska profesorja zgodovine znanosti Yves Gingras in Mahdi Khelfaoui poglobila v ozadje, ni nič bolj jasno, kaj se je pravzaprav zgodilo. Prvi umaknjeni članek nosi naslov Sinn und Grenzen der exakten Wissenschaft (Pomen in omejitve eksaktne znanosti). Gre za...

Slo-Tech - Dobra štiri leta po objavi so vendarle umaknili članek o učinkovitosti hidroksiklorokina in azitromicina pri zdravljenju covida. Omenjeni članek, ki je bil objavljen v reviji International Journal of Antimicrobial Agents, je že od objave buril duhove. Drugi raziskovalci so večkrat kritizirali pomanjkljivost kakovost podatkov in nejasne etične aspekte.

Med covidom je bil članek glavno gorivo zagovornikov hidroksiklorokina. Do danes je zbral 3400 citatov, s čimer gre za drugi najbolj citirani članek vseh časov, ki je umaknjen. Zaradi članka so nekatere države dovolile uporabo hidroksiklorokina za zdravljenje covida, a so nadaljnje raziskave pokazale, da pozitivnih učinkov nima.

V dolgem pojasnilu za javnost so uredniki revije zapisali, da je razlogov za umik več. Raziskava ni bila izvedena v skladu z etičnimi standardi za poizkuse na ljudeh, zasnovana je bila pomanjkljivo, trije avtorji pa so izrazili pomisleke v zvezi z metodami in sklepi. Med drugim ni bilo možno preveriti, ali...

Slo-Tech - Univerza v Rochestru je končala interno preiskavo dogajanja v skupini Range Diasa, ki je v več člankih zatrjeval odkritje superprevodnika pri sobni temperaturi, a so bili naposled vsi trije članki umaknjeni. Čeprav podrobnosti preiskave niso znane in verjetno nikoli ne bodo, je končni sklep poznan. Ranga Dias je kršil znanstveno integriteto in pravila na univerzi, zato je njegova raziskovalna kariera bržkone zapečatena.

Preiskava na univerzi resda ni javna, a veliko je razkrila tudi novinarska ekipa v Nature. Ta je najbolj kritična do Diasa, a niti univerza niti Nature nista ušla kritikam površnega dela. Univerza je Diasa preiskovala že po prvih dveh objavljenih člankih, ki sta bila pozneje umaknjena, a tedaj ni odkrila nobenih nepravilnosti. Članki se umikajo, kadar njihovi sklepi niso več zanesljivi, razlogov za to pa je več in po navadi ne gre za prevare in zavestne manipulacije. To pot pač.

Zadnja preiskava, ki so jo začeli po še tretjem umaknjenem članku, je namreč to...

Slo-Tech - Pravzaprav ni presenetljivo, da je prvi znanstveni škandal pri raziskavah covida-19 povezan z zdravilom hidroksiklorokin. Zdravilo, ki se v nekaterih primerih uporablja za zdravljenje malarije ter še nekaterih bolezni, si je zaradi anekdotičnih zgodb pridobilo sloves zdravila proti covidu-19. Stekle so različne študije, ki pa teh učinkov niso pokazale. Štirinajst raziskav je pokazalo, da ni možno dokazati konsistentnih pozitivnih učinkov zdravila na zdravljenje bolezni covid-19. Ti rezultati še vedno stojijo.

Prelomen pa je bil članek, ki je bil 22. maja objavljen v ugledni reviji The Lancet. V njem so avtorji ugotovili, da hidroksiklorokin ni le neučinkovit, temveč smrtno nevaren, ker lahko povzroči nevarne aritmije. Po svetu so se ustavili klinični testi zdravil, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa je v programu Solidarity za preizkušanje zdravljenj covida-19 ustavila študij hidroksiklorokina.

Avtorji so primerjali izid pri 15.000 bolnikih v 671 bolnišnicah po vsem...

Science Blog - Zgodi se dovolj redko, da tako laiki kakor tudi premnogi znanstveniki menijo, da je umik članka poraz, sramota, konec kariere. Od leta 1970 je bilo po objavi umaknjenih (retracted) že več kot 18.000, kar pa še vedno predstavlja manj kot promil objavljenih člankov. Razlogov za umik je več, segajo pa od resničnih napak prek malomarnosti do prevar. Ko so v Rusiji umaknili več kot 800 člankov, so bili razlogi večinoma akademska nepoštenost. Ko pa je v začetku tega leta članek umaknila Frances Arnold, je bil odziv precej bolj prizanesljiv. In ne (samo) zato, ker je predlani dobila Nobelovo nagrado.

Prva razlika je v tem, da je Arnoldova sama poskrbela, da je bil lanski članek umaknjen. Na Twitterju je zapisala, da so odkrili, da rezultati v članki niso bili ponovljivi, in se ob tem opravičila, ker svojega dela ni opravila dobro. Ni iskala izgovorov, odkrito je zapisala, da so pri nadaljevanju študije ugotovili, da starih rezultatov ni bilo možno ponoviti, prvi in drugi avtor (ki je...

Nature - Že stara prevara v znanosti očitno še vedno deluje, so na lastni koži ugotovili pri založniku Springer Nature (maja sta se združila Springer in večji del Macmillana, ki izdaja revije iz skupine Nature). Zaradi nepravilnosti pri recenzijah so umaknili 64 člankov, za katere so si avtorji recenzente izmislili, recenzije pa napisali kar sami.

V ogromni večini revij je postopek objave člankov ustaljen. Avtorji uredniku pošljejo rokopis članka skupaj s spremnim pismom, v katerem morajo predstaviti pomembnost in vpliv dela ter navesti nekaj potencialnih recenzentov, ki bi lahko pregledali rokopis (peer review). Nenapisano (ponekod pa kar napisano) pravilo je, da recenzentje ne smejo...