Slo-Tech - Evropska komisija je predstavila zakonodajni sveženj za zagotavljanje tehnološke suverenosti, s katerim želi krepiti zmogljivosti na področju polprevodnikov, umetne inteligence, sistemov v oblaku in odprtokodnih tehnologij. V svežnju sta dva predloga zakonov (akt o čipih 2.0 ter akt o razvoju računalništva v oblaku in umetne inteligence) ter strateški načrt za digitalizacijo in umetno inteligenco na področju energije. Evropska komisija želi s tem okrepiti prizadevanja, da Evropa postane celina umetne inteligence.

Glavni problem v Evropi je odvisnost od dobaviteljev digitalnih tehnologij iz tujine, predvsem iz ZDA in Azije. Računalniške tehnologije z razvojem umetne inteligence postajajo čedalje pomembnejše, strukturna odvisnost pa se je v zadnjem času še povečala. Po ocenah Komisije države letno porabijo 264 milijard dolarjev za ameriško tehnologijo, pretežno za Googlove, Microsoftove in Amazonove storitve. Medtem ko nekatere evropske države opozarjajo, da se je nemogoče in tudi...

Slo-Tech - Evropska komisija je objavila predlog nove uredbe, ki bi posegla v številne obstoječe uredbe in direktive, nekaj pa bi jih tudi razveljavila. Vplivala bi tudi na GDPR, AI Act, NIS 2 in ostale pomembne akte, ki predstavljajo zakonodajni okvir za zaščito pravic in zasebnosti evropskih državljanov. Predlog odpravlja nekaj zaščit, kar bo najbolj razveselilo ameriške tehnološke velikane, Komisija pa želi zlasti pozitivne učinke na evropsko gospodarstvo.

Nekaj ukrepov bo očitnih na prvi pogled, denimo ukinitev obveznega soglasja za uporabo piškotkov, ki je poskrbelo za nadležna pojavna okna pri brskanju po spletu. Bolj v prihodnost usmerjen ukrep je sproščanje varovalk za uporabo umetne inteligence, ki se bo po novem lahko urila na večji množici (tudi) osebnih podatkov, če bo to utemeljeno in legitimno. Prehodno obdobje do stroge regulacije uporabe, ki ima huda tveganja za zdravje, varnost in osnovne svoboščine, se podaljšuje. GDPR se spreminja tako, da bodo podjetja lažje delila...

Slo-Tech - Mednarodno kazensko sodišče (ICC), proti katerega sodnikom so ZDA zaradi nestrinjanja s pregonom že uvajale sankcije, bo začelo namesto pisarniškega paketa Microsoft Office uporabljati Open Desk. Letos je bil ICC že vpleten v incident, ko naj bi Microsoft za krajši čas izklopil elektronsko pošto generalnemu tožilcu, proti kateremu so ZDA uvedle sankcije. Microsoft je to zanikal in zagotovil, da tudi v prihodnosti ne bo sankcioniral evropskih odjemalcev. A morda to ne bo odvisno od Microsofta, zato ICC ravna preventivno.

Namesto Officea bodo uporabljali nemški Open Desk, ki je odprtokoden. Razvija ga Center za digitalno suverenost v javni upravi (Zentrum für Digitale Souveränität oziroma Zendis), ki je nemško javno podjetje. Evropska komisija je prav to sredo odobrila ustanovitev skupne organizacije, ki so jo vzpostavile Francija, Nemčija, Italija in Nizozemska za razvoj odprtokodnih alternativ na področju umetne inteligence, storitev v oblaku, kibernetske varnosti in družbenih...

Slo-Tech - Meta je evropska prizadevanja za odgovorno uporabo splošne umetne inteligence označila za napačna, zato ne bo podpisala kodeksa ravnanja na področju umetne inteligence za splošne namene. Odgovorni za mednarodne trge Joel Kaplan je dejal, da kodeks uvaja večje število negotovosti pri razvoju in da želi urejati materijo, ki presega umetno inteligenco.

Težko pričakovani kodeks, ki je kompromis med zahtevami Komisije in lobiranjem tehnoloških velikanov, so predstavili minuli teden. Z njim želijo omejiti tveganja, ki bi jih lahko prinesli modeli, kot so ChatGPT, Grok ali Gemini. Evropska komisija želi od podjetij zagotovila, da bodo spoštovala evropska pravila, ne da bi morali vsakokrat to izsiliti z dolgotrajnimi preiskavami. Akt o umetni inteligenci je namreč zavezujoč, kodeks, ki uvaja pretežno lažje preverjanje skladnosti, pa ni.

Tehnološki velikani, med katerimi niso le Meta, Microsoft in Google, temveč tudi evropska Bosch, SAP in še 40 podjetij, terjajo ustavitev izvajanja akta...

Slo-Tech - Francoski SiPearl, ki že več let razvija zmogljive procesorje, je dokončal dizajn čipa Rhea1. Ker ga bo proizvajal tajvanski TSMC, so mu te dni poslali končni dizajn (tape-out). TSMC bo sedaj izdelal litografske maske in proizvedel testne serije procesorjev za testiranje, ki bodo nared v začetku leta 2026. Prve komercialne primerke pričakujemo še isto leto.

SiPearl je vodilni evropski proizvajalec procesorjev v Evropski procesorski iniciativi (EPI), s katero želi Evropa zmanjšati odvisnost od ameriških korporacij. Čipi Rhea1 bi sicer morali biti nared že leta 2021, a se je časovna venomer odmikala. Vmes so prilagajali tudi dizajn, ki sedaj obsega 80-jedrne procesorje tipa Neoverse V1, 64 GB pomnilnika HBM2e in 512 GB pomnilnika DDR5 na procesor. Čip bo izdelal v TSMC-jevem procesu N6. To je že zastarela litografija, torej bomo že ob izidu dobili nekonkurenčen procesor. Tako litografija kot arhitektura Neoverse V1 namreč segata v leto 2020.

Prva, morda pa tudi edina stranka, bo...

Evropski svet - Korak bliže smo evropski zakonodaji o uporabi umetne inteligence, potem ko sta svet EU in Evropski parlament včeraj dosegla okvirni dogovor o aktu o umetni inteligenci (AI Act). Ta določa pravila za uporabo umetne inteligence in predstavlja prvo zakonodajo na tem področju na svetu.

Ker evropsko zakonodajo na koncu z glasovanjem potrjujejo tudi v Parlamentu, kjer so predstavniki ljudstva, kakor na Svetu, ki zastopa interese držav, je uskladitev zakonskih predlogov med obema institucijama ključna. Njuni pogajalci so včeraj zvečer dosegli dogovor, ki ga označujejo kot zgodovinskega. Intenzivna pogajanja so trajala tri dni, njihov rezultat pa je bolj ali manj končna verzija zakonodaje, ki jo je Evropska komisija prvikrat predlagala leta 2021. V nadaljevanju so do sprejema možni manjši redakcijski popravki, večjih sprememb pa ne bo. V glavnem bo šlo za tehnične, pravne in jezikovne izboljšave, medtem ko je vsebinski del sedaj zaprt. Končno verzijo bodo nato dobili na Odbor stalnih...