Slo-Tech - Nemalokrat smo že pisali, da so si odvetniki v različnih državah sveta življenje skušali olajšati z uporabo umetne inteligence, ko ta še ni (bila) na dovolj visokem nivoju. Če so dokumente in zahtevke za sodišče opremili z izmišljenimi citati in neobstoječimi precedensi, so jih sodišča v najboljšem primeru zgolj oštela ali kaznovala. Sedaj pa se je to primerilo tudi sodniku, in sicer v Indiji.

Indijsko vrhovno sodišče je v obravnavo dobilo pritožbo zoper odločitev nižjestopenjskega sodišča v zvezni državi Andra Pradeš. Tamkajšnji sodnik v mestu Vijaywada je v nepremičninskem sporu zavrgel pritožbo tožene stranke na uradno izmero. O pravilnosti sodnikove odločitve ne moremo soditi, a pri utemeljitvi je navedel štiri precedense - ki ne obstajajo.

Tožena stranka je na višjem sodišču izpodbijala odločitev, ker da je nepravilno obrazložena. Sodišče je sklenilo, da je prvostopenjsko sodišče naredilo napako v dobri veri, ki jo je nato odpravilo, odločitev pa je obstala. Zapisalo je, da...

Slo-Tech - Vrhovno sodišče v ZDA je odločilo, da razvpiti teksaški zakon o prepovedi moderiranja vsebin na družbenih omrežjih, ne more stopiti v veljavo. Sodišče ni razsojalo vsebinsko, temveč je izdalo začasno odredbo, ki blokira zakon, dokler zvezna sodišča ne odločijo o širšem primeru. V vsakem primeru pa je pričakovati, da bo naposled o ustavnosti novega zakona razsojalo tudi vrhovno sodišče.

Zakon HB20 spletnim platformam, kamor na primer uvrščamo Facebook ali Twitter, prepoveduje moderiranje vsebin ali njihovo odstranjevanje glede na uredniško politiko. To poenostavljeno povedano pomeni, da bi lahko odstranjevali le vsebine, ki očitno kršijo zakon, ne bi pa mogli moderirati ostalih spornih primerov, kot je širjenje neresnic, razpihovanje sovraštva, teorije zarote itd. V praksi bi to pomenilo, da bi se na straneh lahko razraščale neonacistične vsebine, teorije zarote, proruska propaganda v zvezi z vojno v Ukrajini itd. Upravljavci družbenih omrežij, med njimi Amazon, Facebook, Google in...

Slo-Tech - Prizivno sodišče v Torinu je potrdilo sodbo sodišča na prvi stopnji, s katero je to leta 2017 ugotovilo, da je vzrok za benigni akustični nevrinom, ki se je razvil Italijanu Robertu Romeu, uporaba mobilnega telefona. Romeo je več kot 15 let uporabljal mobilni telefon vsak dan več ur zavoljo svoje službe. Ko se mu je razvil nevrinom, ob odstranitvi katerega so mu morali odstraniti tudi slušni živec, je vložil tožbo zoper delodajalca Telecom Italia zaradi poklicne bolezni. Ker je 23-odstotni invalid, mu je sodišče prisodilo 500 evrov mesečne odškodnine do konca življenja, ki jo izplačuje sklad za zavarovanje delavcev pred poklicnimi boleznimi (INAIL).

Prizivno sodišče je sedaj sodbo potrdilo, pri čemer se je sklicevalo na pričanje dveh zdravnikov, ki sta zatrdila, da več kot 30 minut uporabe mobilnega telefona dnevno v 10-letnem obdobju poviša tveganje za razvoj tumorjev v glavi. Gre za rezultate velike raziskave Interphone, ki ima nekaj pomembnih statističnih pomanjkljivosti,...

Slo-Tech - Vrhovno sodišče v ZDA je sporočilo, da bo sprejelo v obravnavo pritožbo v enem izmed najpomembnejših postopkov desetletja, ki ima pomembne posledice tudi za druge odločitve v sporih glede avtorskih pravic nad kodo. Gre za postopek, ki traja od leta 2010, v katerem se Oracle in Google prepirata zaradi avtorskih pravic nad knjižnicami API za Javo. Vrhovno sodišče, ki v obravnavo sprejme le dober odstotek najpomembnejših pripadlih zadev, v ostalih primerih pa zgolj potrdi sodbo sodišč druge stopnje, bo Googlovo pritožbo obravnavalo prihodnje leto.

Primer sega v leto 2010, ko je Oracle vložil tožbo zoper kršitve avtorskih pravic in patentov v Androidu. Oracle je z nakupom Suna pridobil njegove avtorske pravice in patente, ki so pokrivali Javo. Implementacija Jave v Androidu (navidezni stroj Dalvik) naj bi jih kršil, kar naj bi Google storil vedé. Google je trdil, da idej, funkcionalnosti in API-jev ni moč patentirati, kot je to urejeno tudi v Evropi. V postopku so ločili tri zadeve:...

Slo-Tech - Lani je Microsoft dobil pomembno sodno bitko zoper ameriško pravosodno ministrstvo, saj je prizivno sodišče v New Yorku (drugo okrožje) razsodilo, da podjetju ni treba izročiti podatkov, ki so shranjeni izven ZDA. Konkretno je šlo za sodne odredbe po 30 let starem Stored Communications Act, ki jih je zahtevalo in dobilo tožilstvo ter so Microsoftu nalagale razkritje vsebine elektronskega predala pri MSN.com, ki je bila fizično shranjena na Irskem. Čeprav se je zdelo, da gre za pomembno in trajno zmago, je usoda tovrstne zasebnosti še zelo negotova. Prizivno sodišče za drugo okrožje ima pristojnost le nad Connecticutom, New Yorkom in Vermontom. Drugje okrožna sodišča lahko in tudi dejansko večkrat odločijo drugače.

...

Groklaw - Programski patenti so najverjetneje dobili hud udarec. Zgodilo se je sicer že pred tremi meseci, a je bila novica nekako prezrta.

30. oktobra 2008 je bil v ZDA zaključen sodni proces In re Bilski, kjer je Zvezno prizivno sodišče (ki rešuje vse pritožbe v patentnih zadevah v ZDA) odločilo, da metode in druge neoprijemljive stvari ne morejo biti več kar tako patentirane, temveč da morajo patenti njuno izpolnjevati t.i. kriterij naprave ali transformacije, torej da mora biti ključen del patenta dejanska namenska naprava in/ali fizična transformacija. Čeprav patentna vloga, ki je bila predmet procesa, nima neposredne zveze s programsko opremo (gre za vlogo za patentiranje poslovne metode), proces predstavlja precedens, ki bo imel po pričakovanjih močan vpliv tudi na področje programskih patentov - ker računalnik pač ni namenska, ampak splošna naprava.

Znano je, da je bila ravno patentna zakonodaja v ZDA do nedavnega tista, ki je dovoljevala patentiranje praktično vsega, kar si lahko...