Slo-Tech - Evropski svet je prižgal zeleno luč za reformo carinske zakonodaje, ki bo med drugim podražila nakupe malih vrednosti iz tretjih držav. Za zdaj še velja oprostitev plačila carine za pošiljke, ki so cenejše od 150 evrov, ki je bila pred leti uvedena kot administrativna poenostavitev. Nakupovanje prek interneta se je odtlej močno razširilo, leta 2024 je v EU prispelo že 4,6 milijarde malih pošiljk iz tretjih držav, več kot 90 odstotkov iz Kitajske.

Z odobritvijo novih pravil o carinah smo torej tik pred začetkom uporabe novih carinskih predpisov. Ti predvidevajo obračun carin za vse blago, ki bo vstopilo v EU. To se bo zgodilo, ko bo začelo delovati novo evropsko vozlišče carinskih podatkov, kar naj bi se zgodilo leta 2028.

Dotlej se bo obračunavala pavšalna carina v višini treh evrov za pakete v vrednosti do 150 evrov. Od 1. julija 2026 se bodo obračunali trije evri za vsako kategorijo blaga v paketu, kar je določeno s tarifnimi oznakami. Tak sistem bo veljal vsaj do 1. julija 2028.

Slo-Tech - Podobno kot v EU tudi v ZDA velja oprostitev plačila uvoznih dajatev za pošiljke nizke vrednosti, ki pa je v ZDA precej višja. Medtem ko v EU za fizične osebe ni carine na izdelke do 150 evrov (je pa treba obračunati DDV), je v ZDA ta meja (de minimis) pri 800 dolarjih. Še nedavno, do začetka meseca, pa je za pošiljke v vrednosti med 800 in 2500 dolarjev obstajal zelo poenostavljeni postopek uvoza.

V praksi je to pomenilo, da se ogromna večina pošiljk, ki so jih iz tujine prejele fizične osebe, sploh ni carinila, uvozniki, kot je DHL, pa niso imeli vzpostavljenih sistemov za obravnavo večjega števila pošiljk. Odslej poenostavljenega postopka ni več, vse izdelke nad 800 dolarji je treba precej podrobno cariniti. DHL se je tako preprosto odločil, da fizičnim osebam v ZDA ne bo več dostavljal pošiljk, katerih vrednost presega 800 dolarjev. Sprememba je začela veljati danes. S to spremembo želi ameriška administracija omejiti delovanje kitajskih trgovcev, kot sta Temu ali AliExpress,...

Slo-Tech - Ko je ameriški predsednik Donald Trump predstavil nove carinske stopnje, ki bodo veljale za 60 držav, jih je označil kot vzajemne carine. Pričakovali smo, da bodo carinske stopnje približno enake kot stopnje, ki jih države zaračunavajo za uvoz iz ZDA. A stopnje so povsem drugačne. Blago iz Evropske unije bo ocarinjeno z 20 odstotki, čeprav je povprečna stopnja v EU za ameriško blago približno tri odstotke. Podobne nedoslednosti veljajo tudi za druge države in ozemlja, v oči pa bode na primer vključitev ozemlja Otok Heard in otočje McDonald pod upravo Avstralije. Ozemlje ni niti država niti naseljeno; na njem živijo le pingvini.

Enačba, po kateri so bile carinske stopnje izračunane, je milo rečeno nenavadna. Za izračun so preprosto vzeli razmerje med izvozom blaga iz ZDA v posamezno državo in uvozom blaga iz te države, nato pa vrednost razpolovili. To so najprej ugotovili internetni blogerji, kasneje pa je ameriška administracija objavila nekoliko polikano verzijo enačbe. To je...

Slo-Tech - V ZDA je državna pošta ustavila dobavo vseh paketov iz Kitajske in Hongkonga, dokler ne bo jasno, kaj se bo zgodilo s carinami in drugimi pristojbinami, denimo davki, in kako bodo novo ureditev v praksi izvajali. Dostava pisem bo potekala nemoteno. S tem je internetno nakupovanje iz Kitajske praktično onemogočeno.

Nova ameriška administracija je uvedla 10-odstotne carine na vso blago iz Kitajske, na kar so Kitajci odgovorili z bolj ciljano uvedbo carin na približno desetino blaga, ki ga uvažajo iz ZDA.

Sedaj pa je United States Postal Services prenehal sprejemati pakete iz Kitajske. Tako Wired poroča o tovornjakih iz Kanade, ki so se morali obrniti na meji, ker so imeli tudi kitajske pakete. V posameznih dostavnih vozilih je tudi več tisoč majhnih paketov, najti in izločiti vse kitajske pa zamudno.

Kaos je posledica ukinitve izjeme de minimis, ki jo je ameriški predsednik sprejel skupaj z uvedbo carin. Doslej ZDA na majhne pakete do vrednosti 800 dolarjev niso obračunavale...

Radionz - Te dni je začel na Novi Zelandiji veljati nov carinski predpis, po katerem lahko cariniki od potnikov zahtevajo gesla za odklep prenosnikov in mobilnih naprav. Gre za t. i. digitalno telesno preiskavo, za katero pa morajo imeti mejni organi podlago v utemeljenem sumu, da je posameznik nekaj zakrivil. V primeru, da potnik ne želi predati gesla, pin kode ali prstnega odtisa, ga lahko doleti kazen vse do višine 5000 dolarjev, naprava pa bo nato zasežena in forenzično preiskana. Dosedanji zakon je sicer carinikom že omogočal od kogarkoli zahtevati ogled njegove naprave, gesla in druga sredstva...