Slo-Tech - Zvezno sodišče v ZDA je na petletno zaporno kazen obsodilo 29-letnega ukrajinskega državljana Oleksandra Didenka, ki je več let omogočal nezakonito zaposlovanje severnokorejskih državljanov v ameriških podjetjih.

Gre za sedaj že dobro znano shemo, v kateri je prebivalcem drugih držav omogočal nakup ukradenih identitet ameriških državljanov, da so lahko nato na daljavo delali za ameriška podjetja. Didenko je upravljal vsaj 870 ukradenih identitet, pajdaše pa je imel v Kaliforniji, Virginiji in Tennesseeju, kjer so brneli prenosni računalniki. Zaposleni na daljavo so se v omrežja podjetij povezovali od tam, kar je dajalo vtis lokalne prisotnosti v ZDA.

Svoje storitve je nudil prek spletne strani Upworksell, ki jo je FBI zasegel leta 2024, ko so nato tudi vložili obtožnico proti Didenku. Aretirali so ga na Poljskem in ga izročili ZDA. Didenko se je na sodišču izrekel za krivega, zato je dobil sorazmerno milo kazen. Tožilstvo mu je namreč očitalo, da je na tak način severnokorejski...

Slo-Tech - Ameriška podjetja ugotavljajo, da se med zaposlenimi na daljavo pogosto znajdejo državljani Severne Koreje, ki delo na skrivaj opravljajo iz te države in ji s tem zagotavljajo devize, včasih pa tudi dostop do občutljivih podatkov. Najnovejši primer je zaposleni v Amazonu, ki naj bi bil iz Arizone. Direktor za varnost v Amazonu Stephen Schmidt je pojasnil, da so ga odkrili z opazovanjem zamika pri tipkanju.

Zaposlenemu so poslali prenosni računalnik za delo, ki je bil v internet priključen iz Arizone, od koder je zaposleni domnevno delal. A programska oprema je zaznala nenavadne vzorce. Zamik pri potovanju podatkov od pritiska na tipke do Amazonovih strežnikov je bil namesto nekaj milisekund okrog 110 milisekund, kar je bistveno preveč. Podrobnejša preiskava je pokazala, da je na naslovu v Arizoni zgolj prenosnik, ki je povezan s severnokorejskim strežnikom. Na naslovu je prebivala ženska, ki je plačo nato tudi posredovala v Severno Korejo.

Schmidt pojasnjuje, da so primere...

Slo-Tech - Intel skoraj v celoti ukinja delo od doma, saj bo od 1. septembra od zaposlenih terjal vsaj štiridnevno prisotnost na delovnih mestih. Novi izvršni direktor Lip-Bu Tan je spremembo najavil s podobnimi besedami kot ostala podjetja, in sicer naj bi delo v živo omogočalo več produktivnih diskusij, prispevalo k hitrejšemu sprejemanju boljših odločitev in krepilo vezi med zaposlenimi.

Zaposleni v laboratorijih, tovarnah in čistih sobah so tako ali tako že vsak dan na svojih delovnih mestih. Ob tem pa ima Intel še nemajhno množico menedžerjev, ki so vse od izbruha pandemije delali pretežno od doma. Leta 2021 so sprejeli hibridni način dela, kasneje pa so priporočali, da so zaposleni trikrat tedensko v pisarnah. Tega se niso zgledno držali, je dejal direktor.

Seveda Intel ni edino ali prvo podjetje, ki je zaposlene pozvali nazaj v pisarne. Obdobje dela od doma se nezadržno končuje, v Intelu pa sovpada z odpuščanjem in prestrukturiranjem giganta, ki je bleda senca stare slave in povsem v...

Slo-Tech - Epidemija je prinesla nekaj sprememb, a vendarle ne toliko, kot je sprva kazalo. Delo od doma se je sicer uveljavilo, a trajna oblika ne bo niti v tehnoloških velikanih. Ti v zadnjih tednih kot po tekočem traku kličejo zaposlene nazaj v pisarne, pri čemer večina predlaga hibridni način, ki terja prisotnost trikrat tedensko. Zaposleni nad spremembami niso navdušeni, ker so se mnogi med epidemijo preselili daleč od sedežev podjetij v mesta, kjer so stroški življenja nižji.

Naprej so zaposlene lepo prosili, naj se vrnejo, sedaj pa so se večinoma zatekli k ultimatom. Zadnji na seznamu je Amazon, ki vztraja pri svojem motu Disagree and commit. Izvršni direktor Andy Jassy je zaposlenim povedal, da bodo morali trikrat na teden v pisarne. Vodilni naj bi namreč ugotovili, da so zaposleni učinkovitejši in bolje sodelujejo, če so na delovnem mestu fizično prisotni. Zato so že v začetku leta sporočili, da se bo to zgodilo. Zaposleni so sicer izražali nestrinjanje, a na koncu ni pomagalo.

V...

Slo-Tech - Amazon je že pred dvema mesecema najavil, da si želi v Severni Ameriki zgraditi še drugi sedež, ki bo "v vseh pogledih enakovreden seattelskemu". Projekta so se lotili nenavadno, a zelo logično. Ameriška in kanadska mesta pozvali k "oddaji kandidatur", izmed katerih bodo izbrali najugodnejše mesto. Izvršni direktor Jeff Bezos je ob tem neskromno dejal, da bodo pripeljali "milijarde dolarjev v investicijah in več deset tisoč dobro plačanih delovnih mest". Ni presenetljivo, da mesta kar tekmujejo, katero bo ponudilo ugodnejše pogoje za seattelskega velikana.

Logika je pravzaprav preprosta. Amazon obljublja do 50.000 zaposlitev in še vsaj 10.000 posrednih delovnih mest v podpornih dejavnostih, hkrati pa se bodo v lokalno ekonomije stekle milijarde dolarjev...

Slo-Tech - V nemškem delu Amazona traja stavka že teden dni in bo trajala še do božičnega večera, so sporočili iz sindikata Verdi, ki je največji nemški sindikat zaposlenih v storitvenih dejavnostih. Jabolko spora je kolektivna tarifna pogodba. Amazon vztraja, da so logist in da je za zaposlene primerna le kolektivna pogodba iz te dejavnosti, medtem ko si sindikat že več let prizadeva, da bi z Amazonom sklenili kolektivno pogodbo za trgovinsko dejavnost. Zaradi tega so v Amazonu že lani dvakrat stavkali, tudi letos pa ne gre nič drugače.

Ni presenetljivo, da Verdi stavke organizira v predbožičnem času, ko je za Amazon pravočasna dostava naročenega najbolj pomembna. Konkurenca je huda in spletni prodajalci kar tekmujejo, kdo lahko...

EPIC - 25. junija 2009 je ameriško Vrhovno sodišče presodilo, da intimna preiskava 13-letne učenke s strani zaposlenih na šoli predstavlja nedovoljen poseg v njeno zasebnost.

Pritožnico iz Arizone so uslužbenci šole preiskali na podlagi izjave nekega učenca, da naj bi omenjena skrivala tablete analgetika Ibuprofena. V okviru preiskave so jo slekli in jo temeljito preiskali, vendar pri njej niso našli nikakršne nedovoljene substance.

Vrhovno sodišče je skoraj soglasno (za odločitev je glasovalo 8 sodnikov, eden je bil proti), presodilo, da je bila preiskava izredno vsiljiva, kljub temu pa po mnenju sodišča šolski uslužbenci niso civilno odgovorni, saj v času preiskave ni bilo povsem jasno, da je takšna preiskava nezakonita.

Šolsko osebje je v postopku sicer trdilo, da so tovrstne preiskave nujne zaradi preprečitve zlorab drog in zdravil in da morajo šolski uslužbenci imeti pravico proste presoje glede tovrstnih preiskav, če se v šolskih okoljih želijo soočiti s problemom drog in...