Slo-Tech - Strašljivim naslovom iz časopisov navkljub umetna inteligenca še ne prevzema človeškega dela in ne krade služb, so v zadnjih raziskavi ugotovili ekonomisti z Univerze Yale. Zanimalo jih je, ali je trg dela v zadnjih treh letih od vznika generativne umetne inteligence doživel znatne pretrese, ki presegajo uvedbo drugih novih tehnologij v zgodovini. Ugotovili so, da se v tem času to ni zgodilo in da vpliva umetne inteligence na zaposlenost ni moč dokazati.

To ni zelo presenetljivo, so dodali, saj se običajno tovrstne spremembe merijo v desetletjih. Tri leta so preprosto premalo, da bi umetna inteligenca lahko vplivala na zaposlenost. Če bi vpliv opazili že sedaj, bi šlo za disruptivno tehnologijo, kakršne v zgodovini še ni bilo. A to se ni zgodilo. Navajajo primer računalnikov, ki so del vsakdana postali šele dobro desetletje po tem, ko so postali javnosti dostopni. Podobno se bo zgodilo tudi z umetno inteligenco.

Po drugi strani pa so bile spremembe na trgu dela med drugo svetovno...

Slo-Tech - Raziskave, ki so jo izvedli za Združene narode, razkriva zanimivo ločnico med bogatejšimi in revnejšimi državami v odnosu do umetne inteligence. Ljudje v revnejših državah v povprečju bolj zaupajo umetni inteligenci in verjamejo, da bo služila dobrobiti družbe. V razvitih državah so bili udeleženci precej bolj zadržani do pozitivnih vplivov umetne inteligence. V raziskavi je sodelovalo več kot 21.000 udeležencev iz 21 držav. Potekala je med novembrom 2024 in januarjem 2025.

V umetno inteligenco so imeli največ zaupanja v Kirgizistanu, Kitajski, Indiji in Egiptu, najmanj pa v ZDA, Nemčiji in Braziliji. Japonska je edina med bogatejšimi državami, ki je zelo naklonjena umetni inteligenci. Na Kitajskem kar 83 odstotkov ljudi meni, da je umetna inteligenca zasnovana, da bi pomagala človeštvu. V ZDA je takšnih manj kot 40 odstotkov.

V raziskavi niso odgovorili na vprašanja, kateri dejavniki so vzrok za te razlike. V deželah v razvoju pogosto vidijo umetno inteligenco kot bližnjico, ki...

Slo-Tech - Internet je obnorel videoposnetek dveh agentov umetne inteligence, ki se pogovarjata in hitro ugotovita, da nihče od njiju ni človek. Zaradi tega se namesto v angleščini začneta sporazumevati v lastnem jeziku, ki se imenuje Gibberlink. Interakcija je hitrejša in natančnejša, a na prvi pogled se zdi kot iz filmov o Terminatorju. Resnica ni tako zlovešča, a nič manj zanimiva.

Gibberlink je "jezik", ki sta ga učinkovitejše sporazumevanje med agenti umetne inteligence razvila Boris Starkov in Anton Pidkuiko. Gibberlink uporablja sistem GGWave za prenos informacij po zvočnem kanalu. Ta predpisuje strukturo, ki jo ljudje sicer ne morejo razumeti brez pripomočkov, a strojem omogoča komunikacijo brez odvečnega naprezanja (overhead). Ker jim ni treba generirati angleščine (ali katerega drugega človeškega jezika), potrebujejo manj računske moči.

Agenta na posnetku tako nista spontano izumila novega jezika za medsebojno komunikacijo, ker bi želela govoriti ljudem nerazumljivo ali ker bi bilo to hitreje, temveč sta bila tega jezika naučena. Ob tem avtorja novega jezika poudarjata, da je vanj vgrajenih več varovalk, ki zagotavljajo integriteto prenesene informacije, standardizacijo in zaupnost. Ker je struktura vnaprej določena, je...

Reuters - Posodobljeni pravilnik za 66-to podelitev glasbenih nagrad Grammy najbolj natančneje doslej določa, kolikšno vlogo imajo lahko strojni algoritmi pri nastanku pesmi, ki se potegujejo za nagrade. Ne prav veliko.

Ta hip je strojno generiranje zvoka in govora na videz malo manj razvpito od tistega za besedila in slike, toda vtis je varljiv, saj tudi tu strojno učenje napreduje z velikimi koraki. Zato tudi področje glasbe vse bolj čuti pritisk strojno generiranih vsebin, kar je v zadnjih mesecih ponazorilo nekaj zanimivih dogodkov, kot je bil denimo vznik skrivnostne računalniške verzije Draka, ali pa najava Paula McCartneyja, da bodo s pomočjo strojne inteligence lansirali še en, zadnji komad Beatlesov. Ker je računalniška obdelava podatkov že dolgo časa praktično neobhoden del nastajanja popularne glasbe, so kriteriji za podeljevanje največjih nagrad lahko pokazatelj, koliko in na kakšne načine si strojno učenje tjakaj utira pot. Če gre soditi po najnovejšem pravilniku za nagrade...

Slo-Tech - Vodje in ustanovitelji podjetij na področju umetne inteligence so na Združene narode naslovili odprto pismo, v katerem se zavzemajo za popolno prepoved avtonomnih orožij, popularno imenovanih ubijalski roboti. Med 116 podpisniki so tudi ustanovitelj Tesle in SpaceXa Elon Musk, vodja razvoja aplikativne umetne inteligence pri Googlovem DeepMindu Mustafa Suleyman, ustanovitelj Universal Robotics Esben Østergaard in številni drugi. Podjetja, ki jih predstavljajo, zaposlujejo več deset tisoč raziskovalcev po vsem svetu in ustvarjajo milijarde dolarjev. Podobno pismo je leta 2015 podpisalo več tisoč raziskovalcev z univerz in raziskovalnih laboratorijev po celem svetu, podprli pa so ga tudi...

futurism - Umetnost je najnovejše področje, na katerega želijo prodreti podjetja, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco. Že danes najdemo umetniška dela, katerih avtor je umetna inteligenca. Zato smo pogledali, kaj se dogaja na posameznih področjih umetnosti iz vidika razvoja umetne inteligence. Odpira pa pohod AI v svet umetnosti tudi zanimiva vprašanja, kot recimo, kdo je sploh lastnik teh del?

Slikarstvo

Najbolj v ospredju javnosti na področju slikarstva je Google Deep Dream, ki se uči razpoznati objekte s skeniranjem pikslov milijonih fotografij. Najprej se je program naučil, kako prepoznati...