Slo-Tech - Raziskav in anket o uporabi umetne inteligence smo videli že mnogo, a vseeno velja podrobno pogledati, ko takšno analizo opravi OpenAI na svojih podatkih realne uporabe ChatGPT. Skupaj z ekonomistom s Harvarda so rezultate strnili v 65 strani dolgem članku, v katerem so dokumentirali strmo rast uporabe ChatGPT v minulih treh letih. Od novembra 2022, ko je storitev ugledala luč sveta, do julija 2025 je ChatGPT začela uporabljati desetina prebivalstva sveta. Našteli so 700 milijonov uporabnikov, a ima ocena nekaj nezanesljivosti.

Rast števila uporabnikov ne jenja, temveč se celo pospešuje. Leta 2024 so imeli 100 milijonov uporabnikov, v začetku tega leta 400 milijonov, sedaj že 700 milijonov. Raste tudi število vprašanj na dan, ki jih je bilo julija letos že 2,6 milijarde na dan! To je veliko, a Google po drugi strani odgovori na 8,5 milijarde iskalnih poizvedb na dan, kar pa ga vseeno stane manj računske moči. Zanimivo je, da rast uporabe izvira izključno iz prirasta uporabnikov,...

Slo-Tech - Raziskava, ki so jo na bostonskem MIT-u izvedli v sodelovanju z OpenAI, je pokazala na vplive neprimerne uporabe pomočnikov, kot je ChatGPT. Ta se prvenstveno oglašuje kot orodje za izboljšanje storilnosti, denimo za pisanje kode, urejanje besedil, analizo podatkov, iskanje informacij in podobno, čemur je tudi namenjen. ChatGPT ni orodje, kot sta Replika ali Character.AI, ki sta robotska sogovornika (chatbot) za druženje in pogovor. A kljub temu ga nekateri uporabniki uporabljajo tudi tako, kar ni priporočljivo.

V raziskavi so proučevali, kako uporaba sogovornikov vpliva na duševno in čustveno razpoloženje uporabnikov. ChatGPT namreč ni bil napisan, da bi zamenjal ali posnemal odnose in interakcije z ljudmi. Zato so izvedli dvoje študij; v prvi so analizirali vzorce realne uporabe, v drugi pa so izvedli še nadzorovani eksperiment. V prvi študiji so proučili 40 milijonov interakcij ljudi s ChatGPT, pri čemer je bila analiza avtomatizirana. V drugi študiji je sodelovalo 1000 ljudi,...

Slo-Tech - Hitra rast uporabe umetne inteligence ne jenja, saj je OpenAI-jev ChatGPT v manj kot letu dni število uporabnikov več kot podvojil. Teh je bilo novembra lani okrog 100 milijonov, sedaj pa jih je že 200 milijonov, če štejemo tedensko aktivne uporabnike. ChatGPT ali druge izdelke OpenAI uporablja 92 odstotkov podjetij s seznama Fortune 500 (največja podjetja v ZDA), pa čeprav imajo mnoga že sprejeto politiko uporabe umetne inteligence, ki neredko vključuje prepoved ali omejitev zgolj na pogodbene partnerje. S tem OpenAI za zdaj kljubuje kritikom, ki umetno inteligenco v trenutni obliki označujejo kot balon in energetsko požrešno igračko.

Podjetja se uporabe umetne inteligence bojijo zaradi neznank pri varovanju podatkov in morebitnega odtekanja. V praksi to predstavlja omejitve za uslužbence, ki umetne inteligence bodisi ne upajo uporabiti bodisi o tem zgolj ne govorijo. To pa predstavlja tudi prepreke pri širjenju znanja in veščin, ki so potrebni za učinkovito uporabo pomočnikov....

Slo-Tech - Čeprav se zdi, da je ChatGPT nenadoma revolucionarno spremenil nastajanje besedil in storil, se to ni zgodilo čez noč niti ni edini. Nekateri strokovnjaki, denimo vodja umetne inteligenci pri Meti Yann LeCun, poudarjajo, da gre za lep paket, a ni nič pretresljivega, česar ni bi znali narediti tudi drugod. Podobno počnejo tudi Meta, Google in številna zagonska podjetja, dodaja.

To je sicer res, a dokler izdelek ni dostopen javnosti, težko spremeni svet. Zato se javnost največ ukvarja s ChatGPT, ki je pač dostopen sleherniku. Na sloviti univerzi Stanford imajo podobne težave kot po vseh šolah v svetu, saj so študentje začeli množično uporabljati ChatGPT. Nekateri profesorji so že prilagodili svoje predmete novi tehnologiji, prilagodili so se tudi študentje. Njegove uporabe še niso opredelili v disciplinskih pravilih, se bo pa to kmalu zgodilo. Ena izmed anket je namreč pokazala, da je vsaj 17 odstotkov študentov uporabljalo ChatGPT pri opravljanju študijskih obveznosti. Večina ga je...

Slo-Tech - Čudenje sveta nad zmožnostmi sogovornika ChatGPT ne jenja, temveč ljudje iščejo nove načine uporabe. ChatGPT se je uradno prebil tudi med znanstvenike ali pa vsaj soavtorje znanstvenih prispevkov, saj so se pojavili že štirje članki oziroma rokopisi, kjer so raziskovalci pri pisanju uporabili ChatGPT in ga tudi navedli med soavtorji. Jasnih pravil na tem področju še ni, zato bodo morali uredniki, založniki in raziskovalci stakniti glave in ugotoviti, kako regulirati novo tehnologijo. Od novembra, ko je postala javno dostopna, jo namreč lahko uporablja kdorkoli.

Kot veliki jezikovni model in napreden algoritem strojnega učenja se je ChatGPT naučil iz ogromnih količin besedil na internetu. Rezultat je prepričljivo posnemanje človeškega jezika, a o globljem razumevanju ne moremo govoriti, saj se ChatGPT brez težave tudi zlaže ali odgovori popolne neumnosti. Medtem ko so njegovi eseji za šolsko rabo videti prepričljivi, je v znanosti trenutno žgoče vprašanje, kako in v kolikšni meri...

Slo-Tech - Odkar je ChatGPT javno dostopen, se uporabniki čudijo nad najrazličnejšimi vlogami, ki jih je sposoben prevzeti, in nalogami, ki jim je kos. Mednje sodi tudi pisanje povzetkov (abstract) znanstvenih člankov, ki predstavljajo ključno vstopno točko v objavo in često določajo, ali bo nek članek pritegnil pozornost bralca. Pri tem je ChatGPT tako dober, da v številnih primerih znanstveniki ne morejo ugotoviti, ali je nek povzetek napisal človek ali ChatGPT. Raziskovalci z dveh chicaških univerz v (še nerecenziranem) rokopisu poročajo o raziskavi, kjer so ugotavljali, kako dobri so ti povzetki.

Rezultati so zaskrbljujoči, saj ChatGPT piše povzetke, ki so dovolj dobri, da znanstvenike često preslepijo. Za 50 medicinskih revij so poiskali primerne naslove, ki so bili že objavljeni, nato pa ChatGPT naročili, naj napiše povzetek članka glede na ta naslov. Te so potem primerjali z resničnimi povzetki na različne načine. Uporabili so detektor plagiatorstva, detektor pisanja z umetno...