Slo-Tech - Po več letih namigovanj je Aaron Sorkin sedaj uradno potrdil, da prihaja drugi del filma o prvem velikem družbenem omrežju Facebook. The Social Network je izšel leta 2010 in med drugim osvojil tri oskarje, petnajst let pozneje pa prihaja drugi del, ki po Sorkinovih besedah ne bo neposredno nadaljevanje.

Prvi film je opisoval genezo družbenega omrežja in vlogo Marka Zuckerberga, ki je bil nad zgodbo nenavdušen, saj je po njegovem mnenju v temeljih nepravilno predstavila dejansko dogajanje. Sorkin bo sedaj režiral drugi del - prvega je napisal, režiral pa ga je David Fincher - ki pa ima še negotovo časovnico. Takisto Jesse Eisenberg, ki je v prvem delu mojstrsko upodobil Zuckerberge, še ni potrdil svoje reprize.

Drugi del bo namesto nadaljevanja samostojni film, ki se bo osredotočil na vpliv družbenih omrežij in predvsem na dogodke 6. januarja 2021, ko je množica vdrla v ameriški kapitol. Film bo posnet po predlogi Jeffa Horowitza, ki je za The Wall Street Journal napisal odmevno...

Slo-Tech - V ZDA so že dosegli kritično mejo, saj več kot polovica (54 odstotkov) prebivalstva novice dobiva z družbenih omrežij, kot so Facebook, X ali YouTube. Na drugem mestu med viri je televizija (50 odstotkov), sledijo spletne strani in aplikacije z novicami (48 odstotkov). Podobni trendi so prisotni tudi v drugih državah, a so počasnejši kot v ZDA, ugotavlja Reuters Institute, ki je podatke pridobil.

Na prvo mesto med javnimi osebnostmi se je torej povzel znani podkaster Joe Rogan, za katerega vsebine vsak teden vsaj sliši 22 odstotkov Američanov. Hkrati se zlasti politiki čedalje bolj izogibajo tradicionalnim medijem in raje dajejo izjave in intervjuje za naklonjena strankarska glasila, spletne osebnosti in vplivneže. Zanimivo je, da kljub tem podatkov kar 47 odstotkov ljudi ocenjuje, da so spletne osebnosti in vplivneži glavni vir dezinformacij in neresnic. Največji delež ljudi, ki za dostop do novic plačujejo, imata Norveška (41 odstotkov) in Švedska (31 odstotkov), najnižjega pa...

The Verge - Odkar ljudje čedalje več informacij prejemajo z družbenih omrežij in ne tradicionalnih medijev, algoritmi nadomeščajo urednike. Algoritmi določajo, čemu bomo sploh izpostavljeni in kaj bomo lahko videli, zato je njihovo mnogokrat nejasno delovanje problematično. Čeprav algoritmi zasledujejo interese upravljavca družbenega omrežja in ne uporabnikov, na kar pogosto pozabimo, se včasih zgodi, da ne drži niti to. Facebook je na primer v interni preiskavi ugotovil, da so zaradi napake algoritmi šest mesecev v časovnicah uporabnikom prikazovali vsebine, ki so predstavljale "tveganje za integriteto". Po domače, algoritmi so delali po svoje, ne kot je želel Facebook.

Inženirji so odstopanja opazili lanskega oktobra, ko se je v časovnicah začelo pojavljati veliko dezinformacij, proti katerim se Facebook (vsaj na načelni ravni) odločno bori. Algoritmi so za vsaj 30 odstotkov povečali vidnost in število ogledov, ki so po ugotovitvah neodvisnih preverjevalcev dejstev (fact-checkers) vsebovali...

The Wall Street Journal - Facebook skuša čim bolj zmanjšati pomen odmevne serije člankov, ki jih je o podjetju sredi meseca objavil Wall Street Journal in ki kažejo, da naj bi se vodilni skozi poročila lastnih strokovnjakov dobro zavedali slabega vpliva, ki ga imajo njihova omrežja na družbo, toda kljub temu niso ukrepali. Toda investitorji zaenkrat Facebooka še niso kaznovali in pravi pomen reportaž se bo verjetno pokazal šele ob novem krogu kongresnih zaslišanj in poskusov regulacije.

13. septembra so pri Wall Street Journalu objavili udaren članek (plačljiv vir, alternativa) o tem, da naj bi Facebook kar okoli 5,8 milijona uporabnikom omrežja podelil privilegiran status, ki jim je omogočal objavljanje vsebin, ki bi jih drugod načeloma cenzurirali. Funkcija z imenom XCheck ("cross-check") naj bi bila posledica dejstva, da se je v mrežo Facebookovih algoritmičnih pregledov ujelo tudi dosti objav tistih, ki bi lahko podjetje prizadeli z "negativnim piarom" - z drugimi besedami, vplivnih oseb, ki jih...

Axios - Civilni nadzorni odbor, ki preudarja kočljivejše odločitve Facebooka pri upravljanju z vsebino omrežja, se strinja z odstranitvijo računa Donalda Trumpa neposredno po napadu skrajnežev na ameriški kongres 6. januarja, a obenem opominja, naj kazen ne bo trajna, temveč časovno omejena.

Januarja letos je pričel delovati Facebookov civilni nadzorni svet (Facebook Oversight Board), posvetovalni organ, sestavljen iz uglednih pravnikov, politikov, novinarjev in drugih strokovnjakov, namenjen nadzoru moderatorskih odločitev na Facebooku ter Instagramu. Ker gre za zanimivo in še precej eksperimentalno telo, ki je odraz velike družbene moči modernih socialnih omrežij in s tem povezanih afer, je njegovo delo vzbudilo veliko pozornosti zainteresirane javnosti. Skoraj spočetka je odbor že dobil tudi zahtevno nalogo: odločiti se o primernosti odstranitve Donalda Trumpa s Facebooka. Z omrežja so ga 7. januarja najprej banali za 24 ur, ker so sklenili, da je s hujskanjem bistveno pripomogel k...

Slo-Tech - Težko pričakovano zaslišanje direktorjev Googla, Facebooka in Twitterja pred Kongresom v četrtek ni postreglo s konkretnimi odgovori. Glavni akterji Sundar Pichai, Mark Zuckerberg in Jack Dorsey so bili v svojih odgovorih še manj oprijemljivi kot oktobra. Medtem ko so politiki želeli na vsaj nekatera vprašanja slišati jasne odgovore z da ali ne, so se direktorji izogibali jasnim odgovorom. Po petih urah predstave za javnost je bil rezultat frustrirani člani odbora, ki so se - to je treba priznati - na zaslišanje pripravili in prišli z dobrimi vprašanji, in vznevoljeni direktorji, ki pa so si oddahnili.

To je bilo prvo zaslišanje po napadu na kapitol 6. januarja letos, kar je bila tudi pomembna tema zaslišanja, saj so napad podžgale in koordinirale objave na družbenih omrežjih. Krovna tema je bila dezinformacije in ekstremizem na družbenih omrežjih. Slednja niso zgolj pasivna platforma, zvočnik, ki bi omogočil slišanje teh vsebin, temveč vsaj delno aktivno sodelujejo pri...