Slo-Tech - Zares ne vemo, kako deluje umetna inteligenca, je dejal izvršni direktor Anthropica Dario Amodei. V svojem eseju je zapisal, da bi bili nepoznavalci presenečeni in zgroženi, če bi vedeli, da tudi ustvarjalci umetne inteligence ne vedo natančno, kako umetna inteligenca deluje. Zato so upravičeno zaskrbljeni, dodaja, saj česa takšnega v zgodovini še ni bilo. Nikoli še nismo tako množično uporabljali tehnologije, za katero ne bi natančno vedeli, kako deluje - ne uporabniki, temveč vsaj ustvarjalci.

Amodei je dejal tudi, da bo umetna inteligenca do leta 2027 presegla človeško inteligenco. Bliža se torej splošna umetna inteligenca (general artificial intelligence), ki bo lahko nadomestila večino človeških "stvari". A po drugi strani Roger Penrose meni, da umetna inteligenca ni zares inteligentna, ker nima zavesti. To morda res drži, a Amodei ob tem dodaja, da potrebujemo še veliko dela, da bomo umetno inteligenco razumeli do te mere, da jo bomo lahko zares nadzorovali. Ošvkrnil je tudi...

Slo-Tech - Iz Anthropica je prispel novi model umetne inteligence Claude 3.7, ki zmore delovati v dveh načinih. Odzivi so lahko klasični ali pa razmišljujoči (reasoning), s čimer lahko rešuje tudi težje zagonetke. Zaradi tega je hibridni model enostavneje uporabljati, zlasi kadar potrebujemo kombinirane odzive. Uporabnik (ki uporablja API) ima nadzor nad njegovim obnašanjem, na primer kako dolgo razmišlja in koliko računske moči troši. Hkrati model izpisuje (scratchpad), kako razmišlja oziroma rešuje problem. To je koristna informacija tudi za uporabnika, ki lahko vidi, ali bi se model bolje odrezal, če bi imel na voljo več časa, in podobno.

Claude 3.7 je precej boljši pri pisanju kode in razvoju, dobil pa je tudi orodje Claude Code za pisanje kode. Inženirji mu lahko delegirajo različna opravila, ki jih morajo rešiti pri programiranju. Razmišljujoči model je dobil dodatni trening na področjih pisanja kode, uporabe računalnikov, odgovarjanja na pravne dileme in podobne naloge, ki jih lahko...

Slo-Tech - Amazon bo v podjetje Anthropic, ki razvija umetno inteligenco in predstavlja enega najresnejših tekmecev OpenAI, vložil dodatne štiri milijarde dolarjev. Doslej je v Anthropic že investiral štiri milijarde dolarjev, torej bo svoj vložek podvojil. Amazon ni edini, je le največji vlagatelj v novem krogu financiranja. Poleg več manjših skladov in podjetij se med potencialnimi investitorji omenja tudi Google, ki je lani obljubil poldrugo milijardo dolarjev. A Amazon ostaja glavni Anthropicov partner.

Velikanske investicije v zagonska podjetja, ki razvijajo pomočnike umetne inteligence, se nadaljujejo. OpenAI je minuli mesec zbral še 6,6 milijarde dolarjev svežega kapitala, podjetje pa je ovrednoteno na neverjetnih 157 milijard dolarjev. Elon Musk za svoj xAI išče nove sredstva po vrednotenju 40 milijard dolarjev.

Amazon in Anthropic nista povezana le finančno. Svoje modele bodo namreč razvijali in urili tudi na Amazonovih čipih Trainium in Inferentia, s katerimi želi Amazon...

Slo-Tech - Anthropic je naslednje v vrsti podjetij, ki razvijajo umetno inteligenco in so jih doletele tožbe ustvarjalcev avtorsko zaščitenih del. V ponedeljek so pisatelji in novinarji Andrea Bartz, Charles Graeber in Kirk Wallace Johnson vložili tožbo na kalifornijsko zvezno sodišče, v kateri podjetju očitajo uporabo nezakonitih kopij njihovih del za trening umetne inteligence Claude.

Podobne tožbe drugih avtorjev in lastnikov avtorskih pravic so doletele tudi konkurenco, denimo OpenAI in Meto. Tudi v njih podjetjem očitajo, da so brez dovoljenja uporabljali avtorsko zaščitene vsebine za urjenje umetne inteligence. Prav Anthropic pa je ena tovrstna tožba že doletela, in sicer so ga lani tožili glasbeni založniki zaradi uporabe besedil različnih skladb pri pripravi Clauda. Da, tudi besedila skladb so avtorsko zaščitena in jih ni dovoljeno kar poprek kopirati in uporabljati.

V nekaterih primerih se podjetja poravnajo. Reddit sklepa sporazume s podjetji, ki želijo uporabljati vsebine na...

Slo-Tech - O zlivanju jeder ve fizika že dovolj, da lahko zvezdno reakcijo poustvarimo tudi na Zemlji. To poteka v fuzijskih reaktorjih, med katerimi je pogostejša izvedba sovjetski tokamak, kakršen bo tudi največji ITER v Franciji. A medtem ko fiziko razumemo, niso inženirski problemi nič manjši. Reševati jih lahko pomaga DeepMindova umetna inteligenca.

Inženirski problemi namreč niso nič manj pomembni, morebiti celo bolj. Gorivo, torej devterij in tritij, je treba dovolj segreti, ju držati dovolj časa zadrževati na majhnem področju, a hkrati dovolj proč od sten reaktorja. Medtem ko v zvezdah to delo opravlja gravitacija, so v tokamakih potrebni močni magneti, ki skrbijo za usmerjanje plazme. Če ta trči ob stene reaktorja, sicer ne bo jedrske eksplozije, ga pa vseeno poškoduje, reakcija pa se seveda že precej prej ustavi. Nadzor plazme je torej ključnega pomena za delovanja fuzijskega reaktorja.

DeepMind, ki se je proslavil z umetno inteligenco za igranje igre go, vmes pa rešil še problem...

Slo-Tech - Evropski patentni urad (EPO) je zavrnil dve patentni prijavi, v katerih je bila kot izumitelj navedena umetna inteligenca. Patenta EP18275163 in EP18275174 ne boste podeljena, ker nimata človeškega izumitelja, so sporočili iz Münchna. EPO je 25. novembra poslušal ustne argumente prijavitelja in nato odločil, da brez človeškega izumitelja patentna zaščitena ne obstaja.

Izumitelj v teh dveh patentih je bila umetna inteligenca DABUS, ki jo prijavitelj označuje kot vrsto povezovalne umetne inteligence. Prva patentna prijava je imela naslov posodica za hrano (food container), druga pa naprave in metode za pridobivanje večje pozornosti (devices and methods for attracting enhanced attention). Patentni prijavi je oktobra in novembra 2018 vložil Stephen Thaler iz ZDA. Thaler je izvršni direktor podjetja Imagination Engines iz Missourija, ki je razvilo DABUS. V podjetju so prepričani, da bi se morala zakonodaja prilagoditi tehnološkemu razvoju, ki nam je prinesel umetno inteligenco. V EPO...