Slo-Tech - Pred štirimi dnevi predstavljeni Microsoftov kvantni čip, ki naj bi vseboval delce Majorana, med fiziki buri duhove. Z novimi delci naj bi ustvarili topološke kubite za shranjevanje kvantnih informacij, ki je bolj odporno na motnje iz okolice, s tem pa lažje razširiti do večjih kapacitet. Čeprav je Microsoft nekaj vmesnih rezultatov objavil v Nature, dokaza za obstoj topoloških kubitov niso.

Nekateri fiziki so zato sila skeptični do navedb. Tudi raziskovalci so namreč v članku zapisali, da poizkusi ne dokazujejo obstoja kvazidelcev Majorana v nanožicah. Pred štirimi leti je Microsoftova skupina iz Delfta že trdila, da so te kvazidelce ustvarili, a so na koncu navedbe umaknili. Problem je težak in niti ni nujno rešljiv s trenutno tehnologijo. Poizkusov je bilo več, a so bili vsi neuspešni, članki pa umaknjeni.

Drugi fiziki predvsem poudarjajo, da je Microsoft razkril premalo informacij, da bi lahko trditve potrdili. Iz Microsofta sicer pravijo, da bodo vse razkrili ob svojem času,...

Slo-Tech - Microsoft je po 17 letih razvoja predstavil procesor Majorana 1, ki je po trditvah proizvajalca prvi kvantni procesor na novi arhitekturi. O dosežku so pisali tudi Nature.

Osnovni gradnik kvantnih procesorjev so kubiti, ki pa jih Microsoft ni udejanjil z elektroni, temveč z delci Majorana. Sam pravi, da so ustvarili novi material, ki se imenuje topoprevodnik. Material je izdelan iz indijevega arzenida in aluminija. Trenutno ima čip osem kubitov, v prihodnosti pa si jih želijo milijon. Topološki superprevodnik oziroma topoprevodnik naj bi bila najenostavnejša pot do tja.

V dosežku so sodelovali tudi Google, IBM, IonQ in Rigetti Computing. Čip proizvaja kar Microsoft sam, njegove uporabe pa v Azuru za zdaj ne bodo ponudili. Sprva bodo čipe preigravali na univerzah.

Axios - IonQ in Honeywell sta naznanila novo generacijo svojih kvantnih računalnikov na podlagi tehnologije ujetih ionov, z nekajkrat povečanim kvantnim volumnom glede na lansko leto. Novo generacijo kvantnega simulatorja imajo tudi pri D-Wavu, medtem ko so v IBMu začrtali časovnico do prek tisočkubitnega stroja v letu 2023.

Trenutno uradne rekorde v razvoju kvantnih računalnikov še vedno držijo stroji na osnovi transmonov, kjer so fizična reprezentacija kubitov superprevodne zanke. Po tej poti gredo v Googlu, IBMu, Rigettiju in še nekaterih vidnih igralcih s tega področja, za jakostno lestvico pa najraje uporabljajo število delujočih kubitov v napravi. Toda transmoni so močno občutljivi na motnje, zato je takšna postavka varljiva. Nemajhen del kubitov je namreč potrebno nameniti popravljanju napak, obenem pa zmogljivost niža tudi omejeno število možnih povezav med njimi, kar krni kompleksnost algoritmov, ki jih je mogoče za takšen računalnik spisati. Zato so v IBMu pred tremi leti...

IEEE Spectrum - Skupini avstralskih in nizozemskih raziskovalcev sta demonstrirali delovanje silicijevih spinskih kubitov nad temperaturo enega kelvina, kar bi teoretično omogočilo izvedbo kvantnih računalnikov brez dragega in zapletenega dilucijskega hlajenja. To pomembno utrjuje položaj tega pristopa v kvantnem računalništvu nasproti superprevodnim zankam in ujetim ionom.

Današnji prototipi kvantnih računalnikov imajo stereotipno podobo visečega grozdja zlatih žičk. Takšen videz napravam pravzaprav narekuje dilucijski hladilnik, s katerim je treba kubite, njihove osnovne računske elemente, ohladiti na temperature pod desetinko kelvina, se pravi pod -273 stopinj Celzija. Ker krmilna silicijeva elektronika ne mara takšnega hladu, mora biti nameščena izven jedra naprave in s kubiti povezana z natanko tistimi žičkami, ki polnijo fotografije. Ne le, da to občutno poveča kompleksnost in ceno strojev, temveč vsaka povezava pomeni tudi potencialno pot za vdor motenj, ki lahko pokvarijo izračune. Zato...

Technology Review - Ameriško podjetje za razvoj kvantnih računalnikov Rigetti Computing je najavilo zasnovo kvantnega procesorja s 128 kubiti, novo napredno storitev v oblaku in za češnjo na torti še milijon dolarjev vredno tekmovanje.

Dirka za kubite: Kar so v malo rosnejši dobi klasičnih računalnikov pomenili megaherci, je pri kvantnih procesorjih količina njihovih kvantnih bitov - kubitov. Tako je zaradi principov, po katerih se na njih izvaja računanje. Kubiti informacije hranijo v kvantnih superpozicijah vrednosti 0 in 1, kjer so hkrati zajeta vsa možna stanja sistema, namesto da bi jih morali kot v klasičnem čipu obdelovati sekvenčno. Zato računska moč kvantnega računalnika narašča eksponentno s številom njegovih kubitov. Hkrati pa...

ScienceDaily - Ekipa raziskovalcev z Univerze Yale poroča, da so uspeli pripraviti prvi enostavni trdni kvantni procesor, s čimer so sanje o kvantnem računalniku korak bliže. Za izvedbo rudimentarnih algoritmov, kot je enostavno iskanje, so uporabili dva superprevodna dvo-kubitna čipa. O uspehu piše tudi Nature.

Običajni procesorji za predstavitev podatkov in njihovo obdelavo uprabljajo dvoje stanj - vključeno ali 1 in izključeno ali 0. Dva bita tako lahko shranita naslednje informacije: 00, 01, 10 ali 11. Kvantni sistemi pa poznajo še eno stanje, ki se mu pravi superpozicija stanj, ko ima bit vse vrednosti hkrati. To obilno poveča količino informacij, ki jih lahko shranimo, in hitrost, s katero jih lahko obdelujemo. Slednje kvantni računalniki izvajajo z izkoriščanjem še enega kvantnega pojava, ki se imenuje kvantna prepletenost.

Ekipa teoretičnih fizikov je...