Slo-Tech - Vesoljske smeti so resen problem, ki bi lahko v najskrajnejši verziji povsem preprečil polete v vesolje, v nekoliko stvarnejši inkarnaciji pa zgolj povečal število onesposobljenih satelitov zaradi trkov. Eden glavnih virov smeti so odsluženi sateliti, kadar jih ne uspejo pravilno deorbitirati, da bi v celoti zgoreli v atmosferi. Medtem ko v preteklosti temu niso posvečali pozornosti ali pa so satelite v najboljšem primeru dvignili v manj moteče orbite, morajo današnji sateliti imeti izdelan načrt za uničenje po koncu življenjske dobe.

Evropska vesoljska agencija (ESA) je zato leta 2022 predlagala iniciativo Zero Debris Charter, ki bi zagotovila, da po letu 2030 ne bomo več proizvajali vesoljskih smeti. Del teh prizadevanj je tudi misija DRACO (Destructive Reentry Assessment Container Object), v okviru katerega bo ESA leta 2027 v vesolje poslala satelit, da ga bo nato nadzorovano uničila. Satelit bodo po utirjenju nadzorovano deorbitirali in poslali v atmosfero, kjer bo večidel...

Slo-Tech - Ker postaja nesnaga v vesolju čedalje večji problem, ki bi po najbolj črnogledih scenariji lahko v prihodnosti celo preprečil izstrelitve, se vrstijo poizkusi za rešitev. V ZDA bo Zvezna komisija za telekomunikacije (FCC) odslej zahtevala, da imajo sateliti v nizki orbiti načrt, ko se bodo v petih letih po koncu delovanja odstranili. Za zdaj je novost še predlog, ki ga mora FCC po opravljeni javni obravnavi potrditi.

Trenutno namreč zavezujoče ureditve ni. Trenutno velja le Nasino priporočilo, da naj se sateliti tako ali drugače odstranijo 25 let po koncu uporabe. K temu sodijo tudi tako oblikovane orbite, da sateliti po tem času padejo v atmosfero in zgorijo, torej proizvajalci ne potrebujejo nobenih aktivnih postopkov za čiščenje. A to je prepočasi, zato bo FCC postavila strožja pravila. Odstranitev z nekontroliranim vstopom v atmosfero, kjer sateliti zgorijo, se bo moralo zgoditi po petih letih. To bo veljalo le za nove satelite, ne pa za tiste, ki so že v orbitah, in tiste, ki...

Slo-Tech - V 60 letih raziskovanja vesolja nam je uspelo lastno dvorišče pošteno nasmetiti. V različnih orbitah okrog Zemlje se drenja 23.000 identificiranih predmetov, ki segajo od Mednarodne vesoljske postaje do različnih delujočih satelitov in precej večjega števila odsluženih ali njihovih delov. V resnici je tam zgoraj prostora kar nekaj, in sicer med višinami 100 kilometrov (najnižje pogojno stabilne orbite) in 36.000 kilometrov (geosinhrona orbita) okrog 3 10¹⁴ km³, kaj ko so uporabne orbite precej redke in tam se gnete smeti. Poleg 23.000 znanih objektov (od teh je le kakšnih 1400 še delujočih satelitov), ki jim sledijo pri NASI, Evropski vesoljski agenciji in drugod, pa je še bistveno več manjših, katerih orbit ne poznamo. Ocenjujejo, da je tam zgoraj še okrog...

Ars Technica - Vesoljske smeti so problem, o katerem so že pisali. Odsluženi sateliti, ostanki trkov, eksplodirane rakete in tudi povsem naravni asteroidi krožijo okrog Zemlje v različnih orbitah. V orbiti približno 400 kilometrov nad površjem najdemo tudi Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), zato tam ostale smeti niso zaželene. Ker pa jih je vseeno nekaj, ima ISS zelo dodelan sistem za spremljanje in izogibanje.

Nevarnosti, ki jih povzročajo gneča in smeti v vesolju, niso le teoretične. Prvikrat smo to videli leta 2009, ko sta trčila delujoč satelit sistema Iridium in odsluženi ruski satelit, pri čemer sta razpadla na ogromno drobnih koščkov. Najaktualnejši primer se je zgodil pred poldrugim mesecem, ko je Ekvador izgubil svoj satelit v trčenju. Hitrosti tam zgoraj so pač...

Slo-Tech - V orbiti okoli Zemlje je vedno večji problem vesoljska navlaka ali smeti, ki jo sestavljajo deli različnih velikosti in ki tavajo po orbiti. Večinoma gre za ostanke odsluženih satelitov ali potrošni material, ki v vesolju ostane pri izstrelitvah plovil in satelitov. Problem narašča, saj so se sateliti v vesolju že zaletavali, prav tako pa so morali že izvajati obvoze in popravke orbite. Mednarodna vesoljska postaja je morala januarja letos z izrednim manevrom obiti ostane kitajskega satelita, ki so ga v testu svojih sposobnosti uničevanja satelitov namenoma razstrelili v 3000 delcev. Večinoma so ostali v orbiti, a...

Space - NASA je najavila, da bo odsluženi satelit za raziskave zgornje atmosfere UARS (Upper Atmosphere Research Satellite), ki je bil v orbito poslan leta 1991, konec septembra ali oktobra ponovno vstopil v atmosfero in večidel zgorel, medtem ko bodo manjši kosi padli na Zemljo. Nevarnosti za ljudi ni.

Satelit, ki tehta skoraj sedem ton in je dolg dobrih deset metrov, je Discovery utiril leta 1991 in je nato opravljal svoje poslanstvo do decembra 2005, ko ga je NASA odpisala. Da ne bo prispeval k vesoljskim smetem (ki so vedno večji problem), ga bodo sedaj iztirili. Čeprav večina materiala zgori na poti na Zemljo, simulacije kažejo, da bo okrog pol tone delcev vseeno padlo na...