Slo-Tech - Na Nizozemskem bodo morali zamenjati več tisoč semaforjev, saj imajo resno varnostno ranljivost, ki omogoča zlorabo in vplivanje na njihovo delovanje. Semaforji na Nizozemskem so namreč že dolga leta večidel pametni. Zaznavajo promet v vseh smereh in oblikah, nato pa delujejo tako, da bi kar najbolj povečali pretočnost in prijaznost do udeležencev - pešcev, kolesarjev in voznikov. Trend pametnih semaforjev se širi tudi v druge države, skrajni primer so Googlovi pametni semaforji, ki se usklajujejo na nivoju celih mest.

A pamet in povezljivost prinaša tudi tveganja. Že pred štirimi leti so etični hekerji pokazali, da je možno vplivati na delovanje semaforjev. Najnovejša ranljivost pa je še resnejša. Varnostni strokovnjak Alwin Peppels iz podjetja Cyber Seals je letos ugotovil, da lahko z radijskimi valovi pošilja ukaze, ki jih nadzorni sistemi semaforjev prepoznajo in upoštevajo. Gre za signal v sili, ki ga sicer uporabljajo vozila na nujni vožnji, da si zagotovijo zelene luči in...

Slo-Tech - Google je lani zagnal pilotni program Green Light, s katerim želijo izboljšati pretočnost cest v mestih. Projekt teče v trinajstih mestih na štirih celinah, med katerimi je tudi nemški Hamburg. V ZDA sta to Seattle in Boston, v Indiji pa na primer Bangalore. Projekt ne vključuje celotnih mest, temveč skupno 70 križišč v vseh mestih, kjer deluje.

Cilj je preprost - zmanjšati čas, ki ga vozniki prebijejo v zastojih, zmanjšati porabo goriva in povečati pretočnost prometa. Najučinkovitejša rešitev za boj proti gneči je seveda zmanjšanje prevoženih kilometrov in števila vozil, a delne uspehe je možno doseči tudi drugače, denimo z optimizacijo semaforjev. To skuša doseči Google.

Projekt je možen, ker ima Google ogromno podatkov o prometu od voznikov, ki uporabljajo njegove telefone in po možnosti še Google Maps. Prvi rezultati so vzpodbudni, poročajo iz Seattla. Green Light je analiziral promet in ponudil jasne in izvedljive predloge, prepoznal je ozka grla in potrdil nekaj obstoječih....

Slo-Tech - Začelo se je že leta 2017, ko je nekaj Audijevih vozil dobilo tehnologijo V2I (vehicle-to-infrastructure), ki jim je omogočila komunikacijo s centraliziranim sistemom za upravljanje semaforjev prek povezave 4G LTE v mestih, kjer so imeli ustrezno infrastrukturo. Audi je predstavil še drugo generacijo te tehnologije, ki ponuja tudi sistem GLOSA (Green Light Optimized Speed Advisory). Tehnologijo za zdaj podpirajo v 13 ameriških mestih, med drugim na primer v New Yorku, Los Angelesu, Las Vegasu, Washingtonu in San Franciscu.

Do končnega cilja, ki je pametno cestno omrežje, v katerem se pogovarjajo vsa infrastruktura in vsa vozila, je seveda še daleč, a tovrstne tehnologije predstavljajo prve korake v to smer. Avtomobil z V2I komunicira...

Slo-Tech - Imamo avtonomne avtomobile, tovornjake, nadzemno in podzemno železnico, zato so mestni tiri logično nadaljevanje. V nemškem Potsdamu je zapeljal prvi avtonomni tramvaj. Siemensov tramvaj je bil opremljen s tremi radarji, lidarji in devetimi kamerami, ki mu pomagajo na poti skozi mesto. Čeprav se tramvaji držijo tirov, to ne pomeni, da imajo vozniki kaj lažje delo. Prav tako se morajo izogibati prometu, hkrati pa paziti, da ne povozijo kakšnega neprevidnega pešca in da na postajah počakajo, da se vsi vkrcajo in izkrcajo. Hkrati morajo tramvaji upoštevati tudi svoje semaforje in prometne znake.

Avtonomni tramvaj v Potsdamu vozi z najvišjo hitrostjo 20 kilometrov na uro na šest kilometrov dolgem...

Ars Technica - Prihodnost avtomobilov ne vključuje voznikov, meni Google. Njihovi testi vozil brez voznika potekajo že nekaj časa, a na javnih ulicah v avtomobilu venomer potrebujejo človeka, ki bi prevzel nadzor, če bi šlo kaj narobe. Nevada je bila prva država v ZDA, ki je spremenila zakonodajo in dovolila registracijo vozil brez voznika za vožnjo po javnih cestah, če proizvajalec dokaže zadostno mero varnosti. Te dni je Googlova Toyota Prius postala prvi avtomobil brez voznika z registracijo za vožnjo po javnih cestah.

Nevadski DMV je po več testih na avtocestah v Carson Cityju in na polnih ulicah v...

Slashdot - Placebo (ugajal bom, iz latinske besede placere) navadno srečamo v medicini in označuje snov, ki nima fiziološke aktivnosti, a bolniku pomaga, ker ta to verjame in pričakuje. Učinek je tako izrazit, da se pri preizkusih zdravil izvajajo dvojno slepe študije, kjer ena izmed skupin bolnikov nevede dobiva zdravilo in druga placebo. Manj pa se poudarja, da placebo deluje vsepovsod in da se to že dolga leta uporablja tako rekoč na vseh področjih.

Dvigala imajo v zadnjih dvajsetih letih vgrajen gumb Zapri vrata, ki pri večini modelov ne naredi ničesar. Podobna reč so tudi termostati v pisarnah, ki v ZDA že 40 let niso povezani nikamor, ampak delavcem le dajejo vtis, da lahko vplivajo na klimo. Vzdrževalci pa ugotavljajo, da jih kljub temu zaposleni...