Slo-Tech - Astronavt Barry Wilmore, ki je ta hip na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), je v soboto poklical kontrolo poleta in prijavil nenavadne zvoke, ki so se vili iz plovila Starliner, ki je spojeno z ISS. Nenavaden zvok je izviral iz zvočnika na Starlinerju in je zvenel kot zamolklo udarjanje, podobno kot sonar v kakšnem Kubrickovem filmu. Wilmore je potem prislonil mikrofon k viru hrupa, da so nadzorniki to lahko slišali.

Posnetek skupaj z nenavadnim zvokom je ujel tudi meteorolog Rob Dale, ki ga je priobčil na splet. Sprva v NASI niso točno vedeli, kaj je razlog za nenavaden zvok. Niti NASA niti Wilmore nista bila slišati zaskrbljena, saj so različni zvoki na vesoljskih plovili sorazmerno pogosti pojavi. Kasneje je zvok potihnil, NASA pa je sporočila, da je šlo za napako v konfiguraciji zvočne povezave med ISS in Starlinerjem, kar je povzročilo povratno zanko, ki je zvenela nenavadno. V preteklosti so se tovrstni spodrsljaji že dogajali, denimo leta 2003 med prvim kitajskim poletom v...

Slo-Tech - Ameriška astronavta, ki sta na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) prispela 6. junija letos, bosta tam morda vse do leta 2025, pa čeprav je bilo načrtovano trajanje misije teden dni. Butch Wilmore in Suni Williams sta na ISS pripotovala z Boeingom Starlinerjem, nato pa so misijo za vrnitev večkrat preložili zaradi tehničnih težav s plovilom.

Kdaj se bosta vrnila, je odvisno od popravila Starlinerja. Če to sploh ne bo uspešno, bosta morala ostati v orbiti do februarja 2025, ko bo letel SpaceX-ov Crew Dragon. Ta se na pot odpravlja septembra in NASA se pripravlja na možnost, da na njem pustijo dva sedeža prazna za februarsko vrnitev. Odločitve še niso sprejeli, sporoča NASA. Primarna možnost ostaja vrnitev s Starlinerjem, a se pripravljajo tudi na alternative.

V najslabšem primeru to pomeni, da bosta astronavta namesto osem dni v vesolju osem mesecev. Nevarno to ni, saj so ljudje v vesolju bivali že dlje, pa tudi dovolj hrane in drugih potrebščin imajo, je pa precejšnje podaljšanje...

Slo-Tech - Izstrelitev Boeingovega Starlinerja je bila v soboto tik pred zdajci odpovedana in prestavljena vsaj do srede. V orbito bi ga bili morali poslati v soboto ob 18.25 po srednjeevropskem poletnem času, a so slabe štiri minute pred vklopom motorjev odštevanje ustavili. Nedeljskega okna niso niti lovili, naslednje pa se bo zgodilo v sredo ob 16.52.

Na krovu plovila sta bila astronavta Butch Wilmore in Suni Williams, ki bi ju bila doletela čast, da kot prva poletita s Starlinerjem. To bosta poizkusila v sredo, ko bo Starliner odletel v nizko orbito, da se bo kapsua nato spojila z Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Na krovu ISS bosta astronavta kakšen teden dni, nato pa se bosta vrnila v Novo Mehiko ali Arizono. S tem bo Starliner postal drugo operativno plovilo v ameriški floti, ki lahko v orbito vozi ljudi.

V vesolje bi ga morala poslati raketa Atlas V, ki jo izdeluje United Launch Alliance. A prav raketa je bila razlog za odpovedi izstrelitve, zato bodo sedaj tehniki natančno...

NASA - NASA in Boeing sta bila zaradi težav s pogonom primorana kapsulo Starliner, ki je čakala na drugi testni vzlet, sneti z rakete in vrniti v servisno halo na dolgotrajnejše popravilo. Datum poleta tako še ni znan.

Kolateralna škoda nedavnega nerodnega pripetljaja na Mednarodni vesoljski postaji, ko je ruski modul Nauka nenadejano vklopil pogon in ISS zasukal - zdaj vemo, da za kar 540 stopinj! - je bil tudi polet Boeingove nove kapsule za prevoz astronavtov Starliner. Ta bi bila morala ob drugem preizkusu brez posadke vzleteti 30. julija, a so izstrelitev preložili na 4. avgust. Toda ko je prišel čas novega poskusa, se je izkazalo, da so Rusi še najmanjši problem, kajti predizstrelitveni varnostni postopek je pokazal, da se več ventilov pogonskih in usmernih motorjev na oskrbovalnem modulu plovila ne obnaša, kot je treba. Sledila je ponovna prestavitev na nedoločen poznejši datum, nakar so pred dnevi pristojni sklenili, da se težave ne bo dalo popraviti na izstrelišču in mora...

NASA - NASA je včeraj zvečer SpaceX-u prižgala zeleno luč za prvi polet njihovega plovila, ki bo imel na krovu posadko. Če bo šlo vse po načrtih, kjer pomembno vlogo igra tudi vreme, bodo v sredo, 27. maja, ob 22.33 po slovenskem času iz Kennedyjevega vesoljskega središča na Floridi izstrelili Crew Dragon. Dogodek bo še posebej pomemben, ker bo to prvikrat po upokojitvi raketoplanov Space Shuttle leta 2011, ko bodo na ameriški tehnologiji v vesolje leteli ljudje. SpaceX sicer že dlje časa v vesolje uspešno vozi tovor, za prevoz ljudi pa so skrbeli izključno Rusi.

V sredo bo potekala preizkusna misija Demo-2, v okviru katere bosta astronavta Bob Behnken in Doug Hurley letela v Crew Dragonu, ki ga bo nosila raketa Falcon 9. Gre za sklepno dejanje 2,6 milijarde dolarjev vrednega projekta, ki ga je SpaceX dobil leta 2014 za razvoj tehnologije za prevoz šestčlanskih posadk na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Podoben cilj ima tudi Boeing, ki je dobil 4,2 milijarde dolarjev in razvija svoj...

Spaceflight Now - NASA in SpaceX sta zakoličila predvideni datum prvega poleta v vesolje s posadko z ameriške zemlje po skoraj desetletju: kapsulo Crew Dragon z dvema astronavtoma naj bi izstrelili 27. maja, toda spričo pandemije koronavirusa bi se dogodek lahko tudi malce zamaknil.

Ko so leta 2011 Američani upokojili program raketoplanov Space Shuttle, so s tem ostali brez lastnih zmogljivosti za pošiljanje astronavtov v vesolje. Vse odtlej se morajo za polete na Mednarodno vesoljsko postajo zanašati na Rusijo in njene rakete ter kapsule Sojuz, pri čemer jim geopolitični tekmec sedeže zaračunava po precej zasoljeni tarifi okoli 80 milijonov dolarjev. Zato komaj čakajo, da bosta SpaceX in Boeing, katerima so pred šestimi leti naložili razvoj novih tovrstnih kapacitet, izgotovila lastni plovili. Pri tem gre občutno bolje SpaceXu, čigar kapsula Crew Dragon je lanskega marca že izvedla polet brez posadke, medtem ko je imel Boeingov Starliner decembra pri enaki nalogi ogromno težav in bo moral vajo...

Space News - Boeingovi kapsuli za pošiljanje astronavtov v Zemljino krožnico se je na prvem testnem poletu v vesolje zataknilo: medtem ko je izstrelitev potekala brezhibno, je prišlo do napake pri usmerjanju proti Mednarodni vesoljski postaji in plovilo je obtičalo v tirnici, od koder se bo verjetno jutri predčasno vrnilo na tla.

Boeingova kapsula CST-100 Starliner in SpaceXovo konkurenčno plovilo Crew Dragon tvorita temelje Nasinega načrta za vnovično pošiljanje ljudi v vesolje z lastnimi zmogljivostmi, kajti vse od upokojitve raketoplanov Space Shuttle morajo Američani za to mastno plačevati Rusom. Do letošnje pomladi je bil SpaceX v zaznavni prednosti, saj je marca brez posadke že dosegel ISS. Toda aprila se je zalomilo in eno od kapsul so izgubili v eksploziji ob preizkušanju motorjev, kar je dalo zagon Boeingu, ki se je sicer pretežno obiral. To pomeni, da oba programa zamujata, zato je bil petek za podjetje in Naso zelo pomemben dan: prvi polet Starlinerja proti ISSu, to pot še brez...

Slo-Tech - Ko je raketoplan Atlantis 21. julija 2011 pristal v Kennedyjevem vesoljskem središču na Floridi, se je svet znašel v nenavadni situaciji. Na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) so ljudi vozili le še Rusi, saj Američani prvikrat po dolgih desetletjih niso imeli plovila, ki bi bilo sposobno varno prepeljati ljudi v vesolje. Raketoplani so postali predragi in prenevarni, zato so se v NASI odločili, da bodo priložnost dali zasebnim podjetjem, ki so z velikimi državnimi vložki razvijala rakete in plovila za prevoz ljudi v vesolje. Toda ker razvoj ni končan, to že sedem let za NASO (in ostale vesoljske agencije po svetu) počno Rusi. In to ni poceni, saj sedež stane dobrih 70 milijonov dolarjev.

Tovor za NASO na ISS sicer...