Slo-Tech - Na spletnih straneh Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan so zagnali model umetne inteligence HomeDOCtor, ki skuša delovati kot domači zdravnik. Ob tem poudarjajo, da je sistem v testni fazi, da ni nadomestek za zdravniški nasvetm, da se lahko moti in da naj vanj ne vnašamo resničnih simptomov ali osebnih podatkov (?).

Model razume slovensko in z uporabnikom komunicira v besedilu. Postavlja podvprašanja, dokler je to potrebno, nato pa poda najbolj verjetne diagnoze in priporočila. Ta segajo od osnovnih navodil o počivanju in ledu do precej bolj kompleksnih, lahko pa tudi ponudi aplikacije in spletne vire. HomeDOCtor zna brati tudi slike in priložene izvide. Po koncu diagnostike je možno skrčeni "izvid" prenesti. Model običajno pristavi, da je ob poslabšanju stanja ali brez izboljšanja potreben obisk zdravnika.

Za uporabo se lahko neposredno vpišemo, kar prinaša omejeni čas delovanja, prijavimo z institucionalnim geslom ali s ključem za dostop do OpenAI-jevega...

Slo-Tech - Hitra rast uporabe umetne inteligence ne jenja, saj je OpenAI-jev ChatGPT v manj kot letu dni število uporabnikov več kot podvojil. Teh je bilo novembra lani okrog 100 milijonov, sedaj pa jih je že 200 milijonov, če štejemo tedensko aktivne uporabnike. ChatGPT ali druge izdelke OpenAI uporablja 92 odstotkov podjetij s seznama Fortune 500 (največja podjetja v ZDA), pa čeprav imajo mnoga že sprejeto politiko uporabe umetne inteligence, ki neredko vključuje prepoved ali omejitev zgolj na pogodbene partnerje. S tem OpenAI za zdaj kljubuje kritikom, ki umetno inteligenco v trenutni obliki označujejo kot balon in energetsko požrešno igračko.

Podjetja se uporabe umetne inteligence bojijo zaradi neznank pri varovanju podatkov in morebitnega odtekanja. V praksi to predstavlja omejitve za uslužbence, ki umetne inteligence bodisi ne upajo uporabiti bodisi o tem zgolj ne govorijo. To pa predstavlja tudi prepreke pri širjenju znanja in veščin, ki so potrebni za učinkovito uporabo pomočnikov....

Slo-Tech - Odkar je generativna umetna inteligenca na voljo vsakomur, se je okrepila bitka med pripomočki za ustvarjanje vsebin in orodji za prepoznavanje izdelkov umetne inteligence. Eno izmed žgočih področij so tudi fotografije ljudi oziroma obrazov, kjer je umetna inteligenca že zelo prepričljiva. Raziskovalca z Univerze v Hullu sta razvila orodje, ki temelji na astronomskih znanjih in omogoča prepoznavanje umetnih fotografij ljudi. Pogleda jim v oči.

Adejumoke Owolabi in Kevin Pimbblet sta pokazala, da so odsevi v umetno generiranih očeh napačni in nefizikalni. To ni posebej novo dejstvo, saj lahko najbolj očitne primerke opazi vsakdo. A Owolabi in Pimbblet sta razvila algoritem, ki sistematično preveri odseve svetlobe v očeh in prepozna lažne fotografije. To je možno, ker orodja umetne inteligence te podrobnosti še niso usvojila, zato so njihovi izdelki nesmiselni. Predvsem je problematična konsistentnost med očesoma, ki je pri resničnih fotografijah samoumevna.

Pri merjenju oblike...

Slo-Tech - OpenAI-jev ChatGPT in vsi ostali široko dostopni modeli umetne inteligence ne dovoljujejo ustvarjanja pornografskih ali erotičnih vsebin. To ne pomeni, da jih ni, saj je na internetu kopica drugih modelov, ki jih lahko uporabljamo tudi lokalno, ki teh omejitev nimajo. Zato je morda smiselno, da bi OpenAI v svoje izdelke uvedel možnost ustvarjanja pornografskih oziroma erotičnih (NSFW) vsebin, razmišljajo v podjetju.

Iz podjetja sporočajo, da bi v prihodnosti ChatGPT, DALL-E in druga orodja lahko dobila omejeno podporo za ustvarjanje erotičnih vsebin. Te bi še vedno ustvarjal odgovorno, zakonito in brez kršitev pravic drugih ljudi, predvsem pa varno in v skladu s starostjo uporabnika. V praksi naj bi bili deepfaki resničnih oseb odločno prepovedani, medtem ko bi se o kakšnih neškodljivih imitacijah izmišljenih oseb lahko pogovarjali. Ob tem želi OpeNAI zagotoviti, da bo vse skupaj po črki zakona.

Joanne Jang iz podjetja pojasnjuje, da o tem v podjetju resno razpravljajo. Dodaja,...

Slo-Tech - Vendarle smo slišali pričakovane vesti iz Redmonda, da Microsoft vendarle razvija lasten veliki jezikovni model. Za zdaj poimenovan MAI-1 bo imel pol bilijona parametrov, s čimer bo konkuriral Googlovemu Geminiju in OpenAI-jevemu ChatGPT-ju četrte generacije. Predstaviti ga utegnejo že ta mesec na konferenci Build. Projekt vodi Mustafa Suleyman iz podjetja Inflection AI, ki ga je Microsoft prevzel marca letos.

Microsoftov poslovni odnos do umetne inteligence je zanimiv. Na pomembnost področja je Bill Gates opozoril že pred leti, podjetje pa je nato investiralo več kot deset milijard dolarjev v OpenAI. Odločitev se jim je izplačala, saj je njihov model GPT-4 med najbolj priljubljenimi na svetu, Microsoft pa ga je smel integrirati v svoj Copilot, Bing in druge izdelke. A vendarle bi bilo nenavadno, če bi Microsoft uporabljal zgolj tuje orodje, sam pa ne bi poizkušal ničesar razviti, razen če je dolgoročni načrt prevzeti OpenAI, kar pa zaradi kompleksne lastniške strukture ni prav...

Slo-Tech - Na manhattenskem sodišču je The New York Times vložil tožbo zoper podjetje OpenAI, ki razvija popularni model umetne inteligence ChatGPT, in Microsoft, ki je pomemben lastnik, uporabnik in tudi razvijalec. V tožbi podjetjema očitajo neupravičeno rabo več milijonov člankov časnika za trening umetne inteligence. Višine zahtevane odškodnine niso opredelili, škoda pa naj bi šla v milijarde dolarjev, trdijo. Zahtevajo tudi uničenje zbirke podatkov za trening in nastalega modela.

Podobne tožbe v ZDA že potekajo, a The New York Times je z naskokom največja medijska hiša, ki se je odločila zanjo, OpenAI in Microsoft pa največja igralca na drugi strani sodne klopi. Tožba lahko zato predstavlja precedenčni primer, ki bo postavil smernice o dopustni in nedopustni rabi avtorsko zaščitenih vsebin - besedil, slik, videoposnetkov in drugih - za trening umetne inteligence. Medtem ko avtorji modelov umetne inteligence trdijo, da se tudi ljudje učijo iz obstoječih izdelkov in da v modelih nikjer ni...

Slo-Tech - Eden izmed pionirjev umetne inteligence nove generacije, OpenAI, se dogovarja o novem financiranju. Po neuradnih podatkih bo podjetje zbiralo sveži kapital z vrednotenjem 100 milijard dolarjev, s čimer bo postalo drugi najdražji ameriški start-up, takoj za SpaceX-om. Za zdaj potekajo pogajanja s potencialnimi investitorji, na katerih bodo dorekli pogoje, časovnico in natančno vrednotenje. Poleg novega kroga financiranja bodo januarja v OpenAI zaposlenim omogočili prodajo lastnih delnic po vrednotenju 86 milijard. Povpraševanja po njih je več kot ponudbe.

OpenAI je avtor priljubljenega orodja ChatGPT, ki je povsem spremenilo odnos do umetne inteligence in jo približalo domačemu uporabniku. Pomemben lastnik podjetje je Microsoft, ki je vanj vložil že 13 milijard dolarjev, s čimer si je kupil tudi pravico do uporabe tehnologije. Zato ni presenetljivo, da se ChatGPT plazi tako v Windows kakor v Bing. Konkurenca, denimo Amazon in Alphabet (Google), medtem obilno vlaga v Anthropic.

V...

Slo-Tech - Vprašanje časa je bilo, kdaj bo OpenAI doletela prva tožba zaradi navedb, ki jih bo umetna inteligenca ChatGPT halucinirala. To je znana pomanjkljivost velikih jezikovnih modelov, ki si manjkajoče informacije preprosto izmislijo, saj je njegova glavna naloga ustvarjanje besedil, ne pa faktično točnih povzetkov. Radijski voditelj Mark Walters iz Georgie, ki je eden največjih zagovornikov pravice do nošenja orožja v ZDA, toži OpenAI, ker je ChatGPT ustvarjal neresnične navedbe o njem.

Novinar Fred Riehl je ChatGPT-ju podal povezavo do resničnega primera na zveznem sodišču in prosil za povzetek. ChatGPT se je odzval z besedilom, ki je bilo neresnično, v njem pa je o Waltersu zmešal resnične informacije in laži. Med drugim je na primer trdil, da je Walters domnevno poneveril več kot pet milijonov dolarjev Second Amendment Foundation. Walters ni bil nikoli niti osumljen česa takšnega. Riehl teh informacij seveda ni objavil, jih je pa preveril. Tako je verjetno tudi Walters izvedel...

Slo-Tech - Umetno inteligenco v modernih inkarnacijah si radi predstavljamo kot vsemogočno, ki enostavno prebere vsa besedila in pregleda vse slike, da se nauči nadčloveške pameti. To je morda končni cilj, a trenutno poleg inženirjev, ki jo sestavijo, potrebuje še ogromno ročnega dela. To delo opravljajo slabo plačani označevalci (taggers) vsebin, na katerih se trenira umetna inteligenca. Proizvajalci o tej nebleščeči plati neradi govorijo. Le Googlov DeepMind uradno komentira položaj ljudi, ki opravljajo tako imenovano bogatenje podatkov (data enrichment).

NBC piše o Alexeju Savreuxu iz Kansas Cityja, ki za 15 dolarjev na uro počne prav to. Kot podizvajalec za OpenAI brez dodatnih pravic in zavarovanj označuje posnetke, pripravlja stavke in ostale informacije, ki so nujno potrebne za učenje ChatGPT. Kot pravi, je to neugledno in skrito delo, ki pa je nujno za obstoj umetne inteligence v trenutni obliki. Opravlja se v nestandardiziranih oblikah, po potrebi, običajno prek posrednikov,...