Slo-Tech - Evropski parlament je danes s prepričljivo večino poslancev potrdil uredbo o umetni inteligenci (AI Act), ki je nastajala od leta 2020 in je bila v končni obliki predstavljena decembra lani. Gre za prvo obsežno regulativo umetne inteligence na svetu, ki bo po besedah poročevalca z odbora za notranji trg zmanjšala tveganja, ustvarila nove priložnosti, zmanjšala diskriminacijo in poskrbela za transparentnost. Nekatere nedopustne prakse uporabne umetne inteligence bodo v EU odslej prepovedane.

Za uredbo je glasovalo 523 poslancev, proti jih je bilo 46, 49 pa se jih je vzdržalo. Vsi slovenski poslanci so uredbo podprli. Uredba, ki je začela nastajati še pred razmahom generativne umetne inteligence, umetno inteligenco razvršča v skupine glede na tveganje: neznatno, omejeno, visoko, nesprejemljivo. Uporaba v primerih, ki predstavljajo nesprejemljivo tveganje, ne bo dovoljena. Sem sodi na primer biometrično prepoznavanje ljudi, dasiravno je to v zelo omejenih primerih za organe pregona...

Evropski svet - Korak bliže smo evropski zakonodaji o uporabi umetne inteligence, potem ko sta svet EU in Evropski parlament včeraj dosegla okvirni dogovor o aktu o umetni inteligenci (AI Act). Ta določa pravila za uporabo umetne inteligence in predstavlja prvo zakonodajo na tem področju na svetu.

Ker evropsko zakonodajo na koncu z glasovanjem potrjujejo tudi v Parlamentu, kjer so predstavniki ljudstva, kakor na Svetu, ki zastopa interese držav, je uskladitev zakonskih predlogov med obema institucijama ključna. Njuni pogajalci so včeraj zvečer dosegli dogovor, ki ga označujejo kot zgodovinskega. Intenzivna pogajanja so trajala tri dni, njihov rezultat pa je bolj ali manj končna verzija zakonodaje, ki jo je Evropska komisija prvikrat predlagala leta 2021. V nadaljevanju so do sprejema možni manjši redakcijski popravki, večjih sprememb pa ne bo. V glavnem bo šlo za tehnične, pravne in jezikovne izboljšave, medtem ko je vsebinski del sedaj zaprt. Končno verzijo bodo nato dobili na Odbor stalnih...

Slo-Tech - Evropska komisija je na generalni direktorat za konkurenco na mesto glavne ekonomistke imenovala Fiono Scott Morton. Ameriška profesorica ekonomije je v preteklosti delala kot svetovalka tehnoloških gigantov Apple, Amazon in Microsoft, sedaj pa bo zasedla vodilno delovno mesto v regulatornem organu, ki presoja namere o prevzemih in združitvah teh istih tehnoloških gigantov. Mnogo evropskih poslancev in tudi uradni Pariz so predsednico Komisije zato pozvali k ponovnemu premisleku, ali je takšno imenovanje primerno. Komisija ostaja neomajna in poudarja njeno akademsko kariero, izkušnje in preteklo delo.

Težava ni, da je Fiona Scott Morison ameriška državljanka, saj za Evropsko komisijo dela približno 1900 ljudi iz tretjih držav - resda večinoma ne v Bruslju. Pomisleki se usmerjeni v morebitni konflikt interesov, ki bi ga lahko predstavljalo preteklo delo kandidatke in njeni odnosi s tehnološkimi velikani. Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot zato Komisijo poziva, naj...

Slo-Tech - V Evropo 5G prihaja na velika vrata, infrastruktura se že gradi in marsikod že obratuje, a za polni razmah še vedno ostaja vprašanje, kdo bo vse to plačal. Operaterji menijo, da morajo svoj delež prispevati tudi največji tehnološki velikani, ki ustvarjajo največ prometa. Evropska komisija tudi zato išče pravično rešitev. Ta teden še poteka javna razprava, v kateri so svoj predlog posredovali tudi operaterji.

Ti menijo, da bi morala finančno sodelovati podjetja, ki ustvarjajo več kot pet odstotkov povprečnega (na letni ravni) koničnega (ura) interneta prometa pri operaterjih. To so trenutno Alphabet, Google, Apple, Facebook/Meta, Netflix, Amazon in Microsoft. Ta podjetja ustvarijo več kot polovico vsega prometa. Operaterji že dolgo lobirajo, da morajo plačevati tudi tehnološki giganti, to pot pa so prvikrat postavili jasno mejo, pri kolikšnem prometu bi se to moralo zgoditi.

V predlogu, ki še ni javen, a ga je Reuters pridobil, sta podpisani organizaciji GSMA in ETNO, ki...

Slo-Tech - Čeprav Splošna uredba (GDPR) velja že od leta 2018, preverjanje njenega spoštovanja nekaj odmevnim primerom navzlic ni bilo posebej strogo. Pregon so morale prevzeti posamezne države članice, kjer so imeli zavezanci poslovne enote. Kako aktivne so bile članice, jim je bilo skoraj v celoti prepuščeno. Najaktivnejša je morala biti Irska, kjer ima večina internetnih multinacionalk evropske sedeže, a je zaradi zelo liberalne interpretacije GDPR in počasnosti postopkov često ujezila Komisijo in druge članice. Celo evropsko sodišče je irskega regulatorja označilo za vztrajno administrativno inercijo.

Evropska komisija je sedaj pripravila nova pravila, s katerimi želi pregon okrepiti. Vsaka država bo morala po novem šestkrat letno poročati o vseh preiskavah v zvezi z domnevnimi kršitvami GDPR, o povsem postopkovnih korakih in drugih preiskovalnih ukrepih. Poročati bodo morali tako vsebinsko kakor časovno. Novost bo najbolj vplivala na Irsko, Nizozemsko, Luksemburg in Francijo, kjer je...

Slo-Tech - V Evropi so čedalje glasnejši glasovi, ki od tehnoloških gigantov zahtevajo plačilo za postavitev internetne infrastrukture, ki jim omogoča poslovanje. Facebook, Google, Apple, Amazon, Microsoft in Netflix ustvarijo dobrih 56 odstotkov vsega prometa na internetu, zato bi po mnenju operaterjev morali prispevati svoj delež. Združenje evropskih operaterjev (ETNO) je maja predstavilo študijo, da bi morali našteti giganti plačati 20 milijard evrov, kar v evropskem gospodarstvu pomenilo 72 milijard evrov dodane vrednosti. Komisarka Margrethe Vestager je tedaj dejala, da bodo morali tehnološki velikani morda nositi del stroškov in da se bodo o tem še posvetovali.

Pritiski posameznih držav se sedaj krepijo. Francija, Italija in Španija so izrazile skupno stališče, da bi morali podjetja prisiliti v sofinanciranje potrebne nadgradnje omrežij, ki nosijo njihove storitve. V pismu evropski komisiji so ponovile, da omenjena podjetja ustvarilo več kot polovico vsega prometa na internetu, kar...

Evropska komisija - Podrobnosti predloga, imenovanega Data Governance Act, ki naj bi evropskim podjetjem zagotovil večjo konkurenčnost prek dostopa do ustreznih podatkov za poslovne in raziskovalne namene, sta včeraj predstavila Thierry Breton, evropski komisar za notranji trg in komisarka za konkurenco Margrethe Vestager.

EU namreč upa, da bo to prineslo pozitivne posledice na številnih področjih, kot je denimo personalizirano zdravljenje, boj proti klimatskim spremembam in razvijanje sodobnih kmetijskih tehnologij. V ozadju je širša strategija podatkovnega sodelovanja evropskih industrijskih panog, s katero naj bi nadoknadili zaostanek za Silicijevo dolino na eni in državno sponzoriranimi kitajskimi tehnološkimi giganti na drugi strani. EU se zaostanka trenutno najbolj zaveda na področju družbenih omrežij, spletnega nakupovanja in tehnologije pametih telefonov.

Model enotnega podatkovnega trga EU, ki ga predlaga Evropska komisija naj bi tako zagotavljal preglednost, nevtralnost in zaupanje...

Slo-Tech - Po napovedih je tudi zgornji dom francoskega parlamenta potrdil novo zakonodajo, ki obdavčuje tehnološke gigante, ki v Franciji ustvarjajo prihodke, a tam ne plačujejo davka na dobiček. Novi zakon uvaja 3-odstotni davek na promet, ki ga v Franciji ustvarijo podjetja, ki imajo globalno vsaj 750 milijonov evrov prometa, če ga vsaj 25 milijonov evrov ustvarijo v Franciji. Z drugimi besedami, gre za Google, Amazon, Apple in podobne, ki prodajajo svoje izdelke ali storitve po celem svetu, a v Franciji nimajo stalne poslovne enote ali pa ta v tujino plačuje visoke licenčnine in najemnine, zato v Franciji ne izkazujejo (skoraj nič) dobička.

Na seznamu je približno 30 podjetij, od tega jih je večina v ZDA. To je ameriškega...