Slo-Tech - Raziskovalci s Fraunhoferjevega inštituta za zanesljivost in mikrointegracijo (IZM) so izračunali, da se bodo s trenutnim tempom do leta 2030 emisije ogljikovega dioksida zaradi telekomunikacij, računalniških centrov in porabe za pogon elektronike v gospodinjstvih povečale za polovico (in v Nemčiji dosegle 30 milijonov ton). Od tega bo približno tretjino odpadlo na proizvodnjo komponent za informacijski tehnologijo, dve tretjini pa na uporabo, zlasti umetno inteligenco, pretočne storitve, pametne domove in podobno. To bo v Nemčiji predstavljalo že štiri odstotke emisij ogljikovega dioksida.

Poraba gospodinjstev je do leta 2019 celo upadala, v prihodnjem desetletju pa pričakujejo skromno rast. Večino rasti pa bodo prispevali podatkovni centri in telekomunikacijska struktura. Emisije ogljikovega dioksida so ocenili iz strukture proizvedene električne energije, ki se uporablja za pogon teh naprav. Rezultati kažejo, da bo v prihodnosti informacijska tehnologija predstavljala pomembno...

Slo-Tech - Emisije toplogrednih plinov so še vedno rekordne, kažejo najnovejši podatki. V zadnjem desetletju (2013-2022) so povprečni letni izpusti znašali 54 gigaton CO₂e, kar je največ v zgodovini. V tem času je segrevanje doseglo 1,14 °C oziroma porast 0,2 °C na desetletje, kar je prav tako rekordno. Pozitivna novica je, da se rast emisij upočasnjuje, kar bi se lahko v prihodnosti prevesilo celo v zniževanje emisij.

Zmanjkuje pa časa, da bi ostali pod mejo povišanj temperature za 1,5 °C glede na predindustrijsko dobo. Do tja nas loči še kumulativno okrog 250 gigaton emisij, kar bomo dosegli že v nekaj letih, ocenjujejo raziskovalci. Trenutno desetletje je zato ključno pri obvladovanju podnebne krize, pravi Piers Forster direktor Priestley Centre for Climate Futures na Univerzi v Leedsu. Potrebni so spremembe politik in ukrepi. Ena zadnjih priložnosti bo Cop28, ki bo novembra potekal v Združenih arabskih emiratih. Tam bodo odločevalci iskali načine, kako se vrniti nazaj k ciljem iz...

BBC - V Franciji je začel veljati zakon, ki prepoveduje kratke polete, če obstaja hitra alternativa z vlakom. Čeprav kritiki ukrepa ne pričakujejo opaznega učinka, gre za pomembno sporočilo v boju zoper podnebne spremembe in pri zniževanju emisij ogljikovega dioksida. Zakon je bil sprejet že predlani, sedaj pa se začenja uporabljati.

Notranji leti med mesti, ki jih povezujejo hitri vlaki in zato čas potovanja traja manj kot poltretjo uro, ne bodo več možni. To med drugim pomeni, da se ne bo več letelo iz Pariza v Nantes, Lyon ali Bordeaux. Praktičnih vplivov ne bo veliko, ker Francozi za tovrstne razdalje že sedaj radi uporabijo vlak. Leti med omenjenimi mesti pa ostajajo kot povezovalni leti, torej če ima potnik potem še kakšno povezavo. Prav zato ni pričakovati bistvenega znižanja emisij ogljikovega dioksida. Tako pravi tudi Laurent Donceel, vodja skupine Airlines for Europe.

Prvotni načrti so bili sicer še bolj smeli. Francoska vlada je želela časovno mejo postaviti na štiri ure, a...

Slo-Tech - Evropska komisija je sprejela izvedbeni sklep, s katerim je francoski ukrep prepovedi kratkih notranjih letov razglasila za skladen s členom 20(1) Uredbe (ES) št. 1008/2008. Tovrstna omejitev uveljavljanja prometnih pravic ni v neskladju z evropskim pravnim redom, kar sta neuspešno zatrjevala dva pritožnika, in sicer letališča in letalski prevozniki.

Francija je namreč sprejela zakonodajo, ki prepoveduje storitve rednega javnega potnega zračnega prevoza, če med istimi točkami obstaja železniška povezava, ki omogoča potovanje v dveh urah in pol ali hitreje. Ta mora biti direktna, večkrat dnevno, s sprejemljivimi voznimi redi in omogočati vsaj osemurno prisotnost na enem kraju med dnevom. Taki primeri so letalske povezave med letališčem Pariz-Orly in Bordeauxom, Nantesom in Lyonom. V nekaterih primerih prepoved ne velja navkljub hitrejši povezavi, ker je vozni red neustrezen (tak primer je Lyon-Marseille). Francija je odločitev sprejela zaradi zniževanje emisij ogljikovega dioksida...

Slo-Tech - Doslej smo največkrat slišali ocene, koliko energije porabi rudarjenje bitcoina in ostalih kriptovalut, ki so se navadno gibale v okviru kakšne manjše države (denimo Švice ali Slovenije). Celoten internet porabi že krepko več kot odstotek vse električne energije in po nekaterih ocenah presega 10 odstotkov. Nekoliko bolj nenavadno dejstvo pa je v raziskavi emisij ogljikovega dioksida odkril francoski think-tank The Shift Project. Po njihovih ocenah je vsa digitalna tehnologija odgovorna za 4 odstotke svetovnih izpustov ogljikovega dioksida. Samo prenos in predvajanje (pretočne vsebine) videoposnetkov prek interneta naj bi bilo odgovorno za 300 milijonov ton izpustov...

Slo-Tech - Redko se zgodi, da kakšno podjetje izda reklamo, kjer ljudi prepričuje, naj njihove izdelke ali storitve uporabljajo manj. To pot se je tega lotil nizozemski nacionalni letalski prevoznik KLM v okviru nove akcije Letite odgovorno. Gre za varovanje okolja (in tudi prodajo dražjih vozovnic CO2ZERO). A za marketinško akcijo se vseeno skrivajo resnični izzivi sodobnega sveta.

Zelo malo osebnih odločitev tako močno vpliva na posameznikov ogljični odtis kakor nakup letalske vozovnice. Povratni čezatlantski let ustvari poldrugo tono ogljikovega dioksida na potnika, kar je primerljivo z letnimi izpusti ob 25-kilometrski vožnji v službo z avtomobilom. Druga velika osebna odločitev je prehranjevanje z mesom, ki prav tako poskrbi za...

Slo-Tech - Izpusti ogljikovega dioksida so dobro korelirani s porabo energije in naprej z gospodarsko rastjo. Razcvet moderne civilizacije je omogočila prav poceni energija, zato ni presenetljivo, da se poraba energije z rastjo gospodarstva veča. Lani pa se je prvikrat po 40 letih zgodilo, da je svetovno gospodarstvo zraslo, emisije ogljikovega dioksida iz energijskega sektorja pa temu niso sledile. Doslej so bila znižanja izpustov vedno posledica kriz, torej krčenja gospodarstva.

Mednarodna agencija za energije (IEA) je sporočila, da so lani izpusti ogljikovega dioksida znašali 32,3 milijarde ton, kar je enako kot leta 2013. Glavni razlog za umiritev rasti količine izpustov so Kitajska in članice...

Heise - Po lanskem potresu in opustošenju, ki ga je v Fukušimi povzročil sledeči tsunami, se je na Japonskem javno mnenje zasukalo izrazito proti nuklearnim elektrarnam. Ta mesec so tako ustavili še zadnji delujoči jedrski reaktor, kar je za električno omrežje in distribucijo na Japonskem precejšen zalogaj. Rezultati kažejo, da je izklop nukleark povzročil več milijard dolarjev škode in povečal izpuste toplogrednih plinov.

Pred nesrečo je bila Japonska ena največjih zagovornic jedrske energije s tretjim največjim omrežjem za ZDA in Francijo. S 54 nuklearkami je pokrivala 30 odstotkov porabe električne energije in ta izpad je bilo potrebno sedaj nadomestiti. Preostanek je...