Slo-Tech - Karta nuklidov, ki vsebuje vse stabilne izotope znanih kemijskih elementov, je dobila nov vnos. Znanstveniki so odkrili nov izotop urana, ki ima razpolovni čas približno 40 minut. Uran-241 so proizvedli v japonskem pospeševalniku delcev RIKEN in odkritje objavili v reviji Physical Review Letters.

Kemijski elementi imajo v jedru pozitivno nabite protone in nevtralne nevtrone. Število protonov določa vrsto elementa, z nevtroni pa je drugače. Atomi istega elementa lahko imajo različno število nevtronov, pa se bodo še vedno kemijsko obnašali popolnoma enako (le vodik in devterij sta izjemi), imeli pa bodo malenkost drugačne fizikalne lastnosti. To na primer omogoča ločitev urana-235 in urana-238 s centrifugami. Te izvedenke elementov imenujemo izotopi in se razlikujejo po svoji stabilnosti: nekateri so stabilni, drugi pa sčasoma razpadejo in so potemtakem radioaktivni.

Uran-241 je novoodkriti izotop, ki je močno radioaktiven. Z razpolovnim časom 40 minut sodi med kratkožive, a še...

Slo-Tech - Periodni sistem resda vsebuje 118 elementov, a za najtežje poznamo le ime, če malce pretiravamo. Svinec je zadnji stabilen element, sledi pa mu 36 radioaktivnih elementov, ki razpadajo. Nekateri so za vse praktične namene stabilni, denimo bizmut, drugi so dovolj dolgoživi, da jih še vedno najdemo v zemeljski skorji (npr. uran), tretje sicer pridelamo umetno, a so dovolj dolgoživi, da jih lahko podrobno analiziramo. Četrta skupina pa so elementi, s katerimi se ukvarjajo zgolj fiziki, ne pa kemiki. Elementi, ki razpadejo v delcu sekunde in katerih več kot prgišče atomov še nismo imeli na kupu, so še vedno velika uganka. Nihče namreč ne ve zagotovo, kakšne makroskopske lastnosti imajo: so plinasti, tekoči ali trdni, kakšno kristalno strukturo zavzamejo, koliko je njihova gostota, kakšne barve so itd. Seznam slednji se je malce zmanjšal, saj smo po 69 letih naposled dobili več podatkov o ajnštajniju, ki je nekje vmes med tretjo in četrto skupino.

Prvikrat smo ajnštajnij proizvedli...

Slo-Tech - Raziskovalci so v Italiji izmerili razpad ksenona-124 in ugotovili, da je njegov razpolovni čas 18.000 trilijonov let (1,8 10²² let), kar je približno bilijonkrat več od trenutne ocenjene starosti vesolja. To je najdaljši razpolovni čas, za katerega so znanstveniki uspeli opaziti razpad elementa, o čemer pišejo tudi v Nature. Nekateri elementi imajo sicer še daljše razpolovne čase, denimo telur-128 (2,2 10²⁴ let), a njihovega razpada eksperimentalno še niso zabeležili, temveč gre za posredne meritve, denimo rezultate opazovanja pogostnosti hčerinskih izotopov, ali izračune. Ksenon-124 pa jim je razpadel pred očmi (oziroma detektorji).

Atome sestavljajo jedro, v katerem so protoni in (razen v protiju) nevtroni, ter okoliški...

Slo-Tech - Raziskovalci v Helmholtzovem centru za raziskave težkih ionov v nemškem Darmstadtu so uspeli pripraviti element z vrstnim številom 117, ki sodi med najtežje poznane elemente (znanstveni članek). Prvikrat so ga uspeli proizvesti v ruskem centru v Dubni pred štirimi leti, a so tedaj dobili le sedem atomov tega elementa.

Iskanje...

New York Times - Skupina ameriških in ruskih fizikov je odkrila nov kemijski element z vrstnim številom 117. Članek je bil sprejet v objavo v ugledni fizikalni reviji Physical Review Letters ta ponedeljek. Nov supertežek element z začasnim imenom ununseptium so pridobili v ruskem jedrskem raziskovalnem središču v Dubni tako, da so pet mesecev z atomskim pospeševalnikom obstreljevali jedra težkega elementa berkelium (²⁴⁹₉₇Bk), katerega so prispevali američani, z jedri kalcija (⁴⁸₂₀Ca). Vsega skupaj so proizvedli 7 atomov novega elementa, od katerih je 6 atomov vsebovalo 176 nevtronov in 117 protonov, eden pa še nevtron več. Najtežji do sedaj odkriti element ima vrstno število 118, katerega so prav tako odkrili v istem inštitutu v Dubni. Oba izotopa sta kratkoživa, saj imata razpolovni dobi reda velikosti nekaj 10 ms.

Odkritje predstavlja nov korak proti do do sedaj le v teoriji obstoječega t.i. otoka stabilnosti. Elementi postanejo namreč z večanjem atomskega in masnega števila vse manj in manj...

BBC - Periodni sistem elementov, v katerem so vsi poznani elementi tako lično nanizani v različne bloke (s, d, p, f) po svojih naraščajočih vrstnih številih (torej številu protonov ali elektronov, če hočete), se je v mislih prvemu utrnil Dimitriju Mendelejevu v drugi polovici 19. stoletja. Tedaj poznane prvine je razvrstil po masah in znanih kemijskih lastnostih. V svoje odkritje je bil tako prepričan, da je pustil nekaj mest celo nezapolnjenih za še neodkrite elemente - pravilno je napovedal...