ECJ - Sodišče Evropske unije je v četrtek razsodilo, da lahko posamezniki od Googla zahtevajo izbris zadetkov iz iskalnih poizvedb, če so ti neresnični. Gre za posledico evropske doktrine Pravica do pozabe (Right to be forgotten), ki jo uvaja Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR).

Tožbo proti Googlu sta vložila dva investicijska bankirja, ki sta od Googla zahtevala, da se članki, v katerih sta identificirana, odstranijo iz zadetkov iskanja, opravljenega na podlagi njunih imen, in da se fotografije, na katerih sta, prikazana v obliki predoglednih sličic ("thumbnails"), odstranijo iz zadetkov slikovnega iskanja. Google je v odgovoru na tožbo trdil, da se ne more do resničnosti navedb v zadetkih iskanja, zato jih ne bo odstranil. Šlo je za članke, ki so bili kritični do naložbenega modela sklada, za katerega sta tožnika delala na izvršilnih funkcijah in tudi kot (so)lastnika. Na spletnih straneh, kjer so bili objavljeni ti članki, so v zameno za odstranitev navedb zahtevali plačilo, kar...

ECJ - Sodišče Evropske unije (ECJ) je v primeru francoskega informacijskega pooblaščenca (CNIL) proti Googlu razsodilo, da slednjemu ukrepov, povezanih s t. i. pravico do pozabe ni potrebno izvajati zunaj EU. V praksi to pomeni, da mora Google, ko prejme ustrezen zahtevek, sporne povezave odstraniti le iz iskalnih zadetkov v državah članicah EU, ne pa tudi drugod po svetu. Zaradi česar je mogoče do njih še vedno dostopati z maskiranjem svoje lokacije ali preprosto z uporabo kakega VPN omrežja. Pomeni pa nekako tudi to, da namen vzpostavitve instituta pravice do pozabe ni zaščita posameznika, pač pa zgolj skrivanje določenih podatkov pred prebivalci EU.

Spor ima korenine v letu 2015, ko je CNIL od Googla zahteval globalen umik določenih spornih povezav, Google pa je te povezave s svojim geoblokiranjem umaknil le za uporabnike v EU. CNIL je zato podjetju izrekel globo v višini 100.000 evrov, Google pa se je branil, da bi tak način izvajanja pravice do pozabe lahko zlorabili nedemokratični...

Slo-Tech - Pravica do pozabe v Evropi velja že skoraj pet let (od maja 2014) in v tem času je samo Google moral odstraniti že več kot milijon iskalnih zadetkov. Svojevrsten prvenec pa je dosegla nizozemska kirurginja, ki je na sodišču izbojevala prvi primer, ko je moral Google odstraniti povezavo do informacij o malomarnem zdravljenju. Zaradi malomarnosti so bili kirurginji sprva vzeli licenco, zaradi česar se je znašla tudi na neuradni nizozemski spletni strani, kjer so na nekakšnem digitalnem sramotilnem stebru navedeni vsi nekompetentni zdravniki. Po pritožbi so kazen spremenili v pogojno in ji vrnili licenco, a je zapis na omejeni spletni strani ostal. Iskanje po imenu te kirurginje pa je na Googlu vedno kot prvi zadetek vrnilo prav omenjeno sramotilno...

Google - Google se bo nekoliko uklonil pritisku evropskih oblasti in varuhov zasebnosti, ki vse od znamenite razsodbe Sodišča Evropske unije iz leta 2014 zahtevajo razširitev pravice do pozabe na vse Googlove strani, kadar do njih dostopamo iz evropskega naslovnega prostora. Odslej bo pravica do pozabe veljala na vseh verzijah Googlovega iskalnika, če se bomo nahajali znotraj EU, kar bo Google ugotavljal z geolokacijskimi storitvami (npr. iz IP-naslova).

Po omenjeni sodbi mora Google v Evropi na zahtevo dotične osebe zagotoviti pravico do pozabe oziroma umika zadetka iz rezultatov iskanja, kadar posamezen zadetek kaže na stran, ki podaja netočne, nerelevantne ali pretirano osebne podatke, ki niso v javnem interesu. Google (in...

Slo-Tech - Francoski informacijski pooblaščenec CNIL (Commission Nationale de l'Informatique et des Libertes) od Googla zahteva, da pravico do pozabe za francoske državljane razširi na cel svet. Trenutno velja namreč le na lokalnih verzijah iskalnika, ki jih pretežno uporabljajo državljani EU.

Spomnimo, da je minilo dobro leto od odločitve Sodišča Evropske unije, da morajo iskalniki na zahtevo posameznika iz iskalnih rezultatov odstraniti povezave do člankov, ki se nanašajo nanj. To je upravičeno v primeru, ko so v članku podane informacije netočne, irelevantne ali pretirano osebni podatki. Dokaze mora predložiti posameznik, Google in ostali iskalniki pa trenutno o zahtevkih presojajo sami, kar jim povzroča veliko stroškov in...