Nature - Javno je postalo poročilo univerze v Rochestru o prestopkih nesojenega kralja superprevodnosti Range Diasa, ki je minula leta žel pozornost javnosti z objavami znanstvenih člankov o superprevodnosti pri sobni temperaturi, a so bili naposled vsi umaknjeni. Sprva je kazalo, da bo poročilo ostalo zakopano v arhivih, a ker predstavlja enega izmed dokazov v sodnem postopku, ki ga je Dias sprožil proti univerzi, je sedaj javno. Vseh 124 strani je vrednih branja, povzetek pa kaže na presenetljivo raven goljufanja, ki si jo je privoščil Dias.

Preiskava je trajala 10 mesecev, izvedli pa so jo Marius Millot in Peter Celliers iz Lawrence Livermore National Laboratoryja in Marcus D. Knudson iz Sandia National Laboratories. Čeprav preiskovalci niso strokovnjaki za ožje področje superprevodnosti, dva pa sta celo letos objavila en članek z Diasom, je poročilo izjemno podrobno, natančno, obsežno in kakovostno. Raziskovalna srenja je poročilo sprejela z olajšanjem, saj je odkrito opisalo...

Slo-Tech - Univerza v Rochestru je končala interno preiskavo dogajanja v skupini Range Diasa, ki je v več člankih zatrjeval odkritje superprevodnika pri sobni temperaturi, a so bili naposled vsi trije članki umaknjeni. Čeprav podrobnosti preiskave niso znane in verjetno nikoli ne bodo, je končni sklep poznan. Ranga Dias je kršil znanstveno integriteto in pravila na univerzi, zato je njegova raziskovalna kariera bržkone zapečatena.

Preiskava na univerzi resda ni javna, a veliko je razkrila tudi novinarska ekipa v Nature. Ta je najbolj kritična do Diasa, a niti univerza niti Nature nista ušla kritikam površnega dela. Univerza je Diasa preiskovala že po prvih dveh objavljenih člankih, ki sta bila pozneje umaknjena, a tedaj ni odkrila nobenih nepravilnosti. Članki se umikajo, kadar njihovi sklepi niso več zanesljivi, razlogov za to pa je več in po navadi ne gre za prevare in zavestne manipulacije. To pot pač.

Zadnja preiskava, ki so jo začeli po še tretjem umaknjenem članku, je namreč to...

Slo-Tech - V prestižni reviji Nature so umaknili še tretji članek skupine, ki jo na Univerzi v Rochestru vodi Ranga Dias in raziskuje superprevodnost. Da bo članek umaknjen, je bilo jasno že septembra, ko je osem izmed enajstih soavtorjev članka izrazilo skepso in predlagalo njegov umik. Dias poziva ni želel komentirati.

Zgodba je presegla njegovo skupino, saj je to že tretji članek iste skupine, ki je umaknjen. Prvi članek v Nature je to usodo doživel po dveh letih, nato pa so avgusta letos umaknili še drugi njihov članek, ki je bil objavljen v Physical Review Letters. To pot so soavtorji zapisali, da članek ne opisuje dejanskih lastnosti snovi, meritev in njihove obdelave. Hkrati je Nature prejela tudi več neodvisnih pomislekov, da s člankom ni vse v redu. Neuradno večina strokovnjakov s področja potrjuje, da so navedbe v članku nepotrjene.

To je že drugi letošnji neuspeh pri iskanju superprevodnikov pri sobni temperaturi. Julija letos so tudi južnokorejski znanstveniki poročali o takšnem...

Slo-Tech - Južnokorejski raziskovalci so na arXiv.org objavili rokopis članka, v katerem poročajo o domnevnem odkritju superprevodnika pri sobni temperaturi in normalnem tlaku, kar bi pomenilo revolucijo v znanosti in inženirstvu. Rokopis članka so opremili s številnimi meritvami, ki kažejo obetavne rezultate. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da rokopisi na arXiv.org niso recenzirani in da bo treba dosežek neodvisno ponoviti še v kakšnem laboratoriju, preden bomo morda posodobili učbenike.

Superprevodne snovi prevajajo električno energijo brez upornosti, torej brez izgub. Doslej so bili vsi superprevodniki odvisni od bodisi nizkih temperatur (pri normalnem tlaku) ali ekstremno visokih tlakov (pri skoraj sobnih temperaturah). Iskanje kombinacije obeh traja že dobro stoletje, a še ni obrodilo sadov - doslej. Ob tem ne moremo mimo poizkusov Range Diasa, ki je pred tremi leti poročal o odkritju superprevodnika pri sobni temperaturi in visokem tlaku, a je bil članek nato umaknjen. Letos je

Slo-Tech - V reviji Nature so objavili negativen rezultat, kar se zgodi sila redko. To pot je razlog več kot dober, saj gre za že četrto dejanje v sagi o superprevodnosti pri sobni temperaturi, ki so jo pred tremi leti domnevno odkrili na Univerzi v Rochestru. Kitajska skupina z univerza Nanjing je sedaj neodvisno sintetizirala enako snov in jo preizkusila pod enakimi pogoji, a superprevodnosti ni opazila. Zgodba postaja čedalje bolj zapletena.

Ko je skupina pod vodstvo Range Diasa poročala o odkritju, je v znanstveni srenji završalo. Sicer je spojina iz ogljika, vodika in žvepla superprevodnost izkazovala le pod ekstremnimi tlaki, a je bilo to vendarle prelomno odkritje. A kmalu se je pokazalo, da so prelomili tudi znanstveno etiko, saj je imel članek pomanjkljivo opisane metode in obdelavo podatkov. Ker skupina ni uspela zadovoljivo pojasniti, kako so meritve obdelali, interpretirali in ker niso priložili vseh podatkov, je bil naposled članek umaknjen. Uredništvo revije in širša znanstvena...

Nature - Razvpita raziskovalna skupina z Univerze v Rochestru, ki je pred nekaj leti poskrbela za kontroverzno objavo o superprevodnosti pri sobni temperaturi, ki je bila nato lani umaknjena, je udarila z novo tovrstno iznajdbo (plačljiv vir, alternativa); to pot z novim materialom in s še boljšimi lastnostmi.

Mehanizem pojava superprevodnosti v kovinah okvirno poznamo že več kot 65 let, odkar so John Bardeen, Leon Cooper in John Robert Schrieffer leta 1957 predložili teorijo BCS, po kateri se elektroni združijo v Cooperjeve pare in tako ustvarijo "kvantno juho", ki se zna izogibati atomom v kristalni strukturi prevodnikov, da dobimo električni tok brez upora, oziroma izgube energije. Takšne lastnosti materialov so seveda izjemno uporabne, ne le za učinkovitejšo distribucijo elektrike, temveč tudi na mnogih z magnetizmom povezanih področjih, kot so napredni fizikalni in medicinski senzorji ter lebdeči vlaki. Toda pojav ima gigantsko hibo, saj je načeloma dosegljiv le pri zelo nizkih...

Slo-Tech - Pred dvema letoma so raziskovalci z Univerze v Rochestru slavili velik uspeh, saj so uspeli izdelati prvo superprevodno snov pri sobni temperaturi. Zmes ogljika, žvepla in vodika, ki je nastala pri visokem tlaku, je bila pri temperaturi 287,7 K in tlaku 267 GPa, kar prevedeno v običajne enote pomeni 15 °C in 2,6 milijona atmosfer, brez električne upornosti. Odkritje je spričo potencialne uporabnosti dvignilo veliko prahu in natančen pregled, v katerem se je nabralo nekaj resnih pomislekov. Znameniti članek je bil ta teden umaknjen, čemur vsi avtorji raziskave nasprotujejo, a uredništvo Nature nima več zaupanja v rezultate. Zgodba je v resnici daljša.

Dvomi o rezultatih tlijo že dve leti. Sprva so avtorji oteževali dostop do surovih podatkov eksperimenta. Ko je skupnost to dobila, se je vnela razprava o meritvah. Za superprevodnost namreč ne zadostuje, da se električna upornost izjemno zmanjša (ničelno upornost je v praksi pač težko izmeriti), temveč mora material izrivati magnetno...

Nature - Ameriški znanstveniki so naposled poskrbeli za dolgo želeno odkritje snovi, ki elektriko brez upora prevaja pri za človeka normalnih temperaturah, saj spojina vodika, ogljika in žvepla to zmore pri skoraj petnajstih stopinjah Celzija. Dogodek rahlo kazi dejstvo, da odkritje ne bo kmalu praktično uporabno, saj so morali v zameno tlak dvigniti na več milijonov barov, kar otežuje tudi razlago, kaj nastala snov sploh je. Toda kljub temu gre za zgodovinski znanstveni dosežek.

Superprevodnost pri sobni temperaturi je eden tistih tehnoloških svetih gralov, ki obljubljajo prelomne nove iznajdbe in zmogljivosti. Takšna lastnost bi znatno olajšala in pocenila prenos električne energije ter povzročila množičen prodor naprav, ki so trenutno drage in zapletene - na primer lebdečih vlakov, naprednih medicinskih diagnostičnih skenerjev in supermočnih magnetov. Pojav superprevodnosti - električnega toka brez upora - je že od odkritja pred več kot stotimi leti vezan na zelo nizke temperature, ki...

Scientific American - Kanadski raziskovalci so izvedli tehnično navdušujoč eksperiment, ki nakazuje, da kvantni tunelski pojav zahteva svoj čas in da delci nekaj časa preživijo v potencialni oviri.

Kvantni tunelski pojav je poleg prepletenosti in superpozicije stanj tretja na lestvici tistih čudaških značilnosti kvantne mehanike, s katerimi strašimo majhne otroke. V jedru gre za dejstvo, da se lahko majhne količine kvantnih delcev znajdejo na drugi strani ovir, preko katerih sicer na klasične načine zaradi prenizke energije ne morejo priti. Računsko zadeva izhaja iz samih osnov kvantne mehanike: ko rešimo Schrödingerjevo enačbo za primer potencialne ovire, dobimo za rešitev od prvega roba prepreke naprej eksponentno padajočo funkcijo, ki sicer hitro konvergira k ničli, a je vseeno tudi za oviro večja od nič. To pomeni - tudi za oviro obstaja od nič različna verjetnost nahajanja delca. V makroskopskem svetu so možnosti za to, da bomo zatunelirali skozi Karavanke, precej premajhne za praktično opazovanje...

Slo-Tech - Sredi minulega meseca se je na spletnem arhivu znanstvenih člankov s širšega področja fizike (arXiv) znašel članek dveh indijskih znanstvenikov, ki opisujeta, kako sta odkrila material, ki je superprevoden pri običajni temperaturi. Sestavek še ni recenziran (peer review) in objavljen v kakšnih reviji, a v fiziki je običajno, da so prve verzije člankov dostopne na arXivu. Raziskovalca trdita, da sta uspela pri normalnem tlaku in temperaturah -37 °C (kar je za superprevodnike izredno visoko in praktično sobna temperatura) v superprevodno stanje spraviti vzorce iz zlitine srebra in zlata. Če bo odkritje potrjeno, bo to eno največjih odkritij fizike in revolucija na področju materialov in...

Nature - Raziskovalci z Inštituta Jožef Štefan (IJS), Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani (UL FMF) in mariborske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (UM FKKT) so prvi na svetu uspeli pripraviti magnetno tekočino, o čemer poročajo v današnji številki revije Nature. V resnici so ustvarili tekoči kristal z magnetnimi lastnostmi, kar je pred 43 leti predlagal kasnejši Nobelov nagrajenec Pierre de Gennes, a do danes ni uspelo še nikomur. Vrhunski dosežek je v celoti plod domačega znanja, saj so vsi štirje podpisani avtorji (Alenka Mertelj, Darja Lisjak, Miha Drofenik in Martin Čopič) zaposleni v slovenskih inštitucijah.

Najbolj znan magnetni material je železo, podobna pa sta še...

The Telegraph - Japonci poročajo, da so na dnu Tihega oceana v japonski ekskluzivni ekonomski coni našli velike vire redkih zemelj, s čimer bi se lahko zmanjšala svetovna odvisnost od kitajskega izvoza. Nekaj podobnega so odkrili že pred dvema letoma, a je tisto nahajališče bistveno teže izkoriščati, saj gre za vulkanski oblak v vodi. V novem najdišču pa z redkimi zemljami bogate rudnine čepijo le dva do štiri metre pod površjem, kar je bistveno manj od pričakovanj. Težava je le, da je zemeljsko površje v tem primeru 5700 metrov pod gladino oceana. Globlje od 5000 metrov...