Backblaze - Backblaze redno poroča o statistiki delovanja svojih diskov in SSD-jevih, ki poganjajo njegova podatkovna polja. SSD-je kot zagonske diske uporabljajo od leta 2018, in sicer v vseh novih strežnikih in kot zamenjavo za okvarjene diske. Zagonskih SSD-jev ne uporabljajo za shranjevanje podatkov strank, je pa na njih sistem in dnevniške datoteke, ki se dnevno pišejo in berejo. Tudi zato je statistika njihove zanesljivosti zanimiva.

Konec minulega leta so imeli 2906 SSD-jev, ki so pripadali 13 različnim modelom, večinoma namenjeni uporabi domačih uporabnikov. Največ pogonov imajo od podjetja Seagate, znatne deleže pa še od Cruciala in Della, medtem ko je WD-jevih in Micronovih bolj za vzorec. V povprečju je bila povprečna letna stopnja okvar (annualized failure rate) en odstotek, pri posameznih modelih pa je segala od 0 do 1,98 odstotka. Ničlo so večinoma zabeležili SSD-ji, ki so nabrali premalo ur delovanja, da bi bili rezultati reprezentativni. Tudi primerjava s preteklimi leti...

Backblaze - Backblaze, ki že vrsto let redno objavlja statistiko vzdržljivosti diskov iz svojih podatkovnih centrov, je to pot primerjal klasične diske in SSD-je. Podatki zadnjih petih let kažejo, da se SSD-ji kvarijo manj od svojih magnetnih predhodnikov. Podobno poročilo so pripravili že lani, a tedaj trend še ni bil dovolj dolgoročen.

V svojem podatkovnem centru imajo 2558 SSD-jev, kar je že dovolj za resno statistično obdelavo. Večinoma gre za Seagatove modele, nekaj pa imajo tudi Crucialovih, Dellovih, Micronovih in WDC-jevih. Nekaterih je sicer premalo za analizo, saj je WDC-jevih le 42, Micronovih pa 89. Pomembnejša je kumulativna primerjava s klasičnimi diski, ki kaže jasne rezultate. V prvih štirih letih sta krivulji pogostosti okvar SSD-jev in diskov zelo podobno, le da je prva nekoliko nižja. V petem letu pa se razlika bistveno poveča, saj se število okvar klasičnih diskov močno poveča, medtem ko SSD-ji obdržijo trend. Merjeno kot AFR (Annualized Failure Rates) so SSD-ji ves čas...

Slo-Tech - Cene SSD-jev še vedno nadaljujejo pot k tlom, saj ponudba še vedno prehiteva povpraševanja. Samo v zadnjem mesecu so se cene znižale še za dodatnih 20 odstotkov, čeprav so analitiki napovedovali le 10-odstotni padec cen v celotnem zadnjem četrtletju. Najcenejše 120-GB SSD-je, ki so pred mesecem dni stali okrog 30 evrov, dobimo sedaj že za 25 evrov, cene 240-GB modelov pa so s 50 evrov padle pod 40 evrov. Za 480 GB velik SSD bomo odšteli vsega 70 evrov, za večje kapacitete pa cena linearno raste. Cene v Sloveniji so primerljive s cenami v Nemčiji, zato z naročilom iz tujine kaj dosti privarčevati ne moremo.

Razlogi za nadaljnje nižanje cen se niso spremenili. Nasprotno, ponudba se še povečuje, saj je na trg vstopil nov igralec, in sicer kitajsko podjetje YMTC (Yangtze Memory Technologies). Ta proizvaja SSD-je in druge naprave s flashem, denimo USB-ključke,...

ComputerWorld - SSD-ji so brez dvoma najuporabnejša novost v računalništvu v zadnjih letih, saj se pospeškom, ki jih prinese zamenjava klasičnih diskov s SSD-ji, ne moremo z nobeno drugo nadgradnjo niti približati. Medtem ko je problem staranja zadovoljivo rešen in se nam ni treba več bati, da bomo z normalno uporabo SSD izrabili celice, jih od izuma pesti višja cena od klasičnih diskov. To dejstvo je ostalo z nami do danes, a so se kljub temu SSD-ji obilno pocenili. V zadnjem četrtletju so cene že četrtič zapovrstjo upadle za več kot desetino.

Pred tremi leti se je njihova cena vrtela okrog dolarja za gigabajta. Leto pozneje je padla na 68 centov, letos pa že na 39 centov za gigabajt, ugotavljajo na DRAMeXchange. Zaradi razvoja tehnologije in živahne konkurence pričakujejo, da se bo trend nadaljeval, tako da naj bi prihodnje leto cene dosegle 24 centov/GB, leta 2017 pa že zelo dostopnih 17 centov.

...

ZDNet - V starih časih je bila izguba napajanja velik problem za trde diske, saj je lahko privedla do napak pri zapisu podatkov ali celo njihove izgube. Moderni sistemi so na te težave manj občutljivi, saj imajo pametnejše algoritme za zapisovanje podatkov in strojno zaščito pred poškodbami, ki bi se lahko zgodile (recimo ob nekontroliranem padcu bralne glave). Potem pa so si pot v naše računalnike utrli SSD-ji, ki imajo v vseh pogledih superiorne karakteristike. So tišji, lažji, hitrejši in odzivnejši. A kot je pokazala najnovejša raziskava, so manj odporni na izgube napajanja. Težava je zlasti brisanje podatkov, saj se brisanje na SSD-jih lahko dogaja le v celotnih blokih, četudi brišemo manj podatkov (preostanek se pač mora ponovno zapisati na disk). Dodatno hibo predstavlja logika za...

Slo-Tech - Čeprav so SSD-ji še vedno precej dražji od klasičnih trdih diskov, ko merimo razmerje med ceno in kapaciteto, njihov čas nezadržno prihaja. In to ne le v osebnih računalnikih, kjer je počasno mletje diska večidel lepotna težava, ampak tudi v strežnikih, dasi ti hranijo velike količine podatkov.

Kapaciteta namreč ni vse, ampak je mnogokrat pomembnejša karakteristika število operacija branja ali pisanja na sekundo oziroma IOPS. Navadni diski so relativno spodobni pri zaporednem branju velikih datotek, a se odrežejo izjemno slabo pri naključnem dostopu. Tu so SSD-ji toliko hitrejši, da jih za enake karakteristike potrebujemo desetkrat manj. Hkrati pa porabijo bistveno manj električne energije, tako da imamo korist tudi tu.

Glasni...

Microsoft - SSD-ji oziroma flash diski so revolucija, ki jo marsikdo najteže pričakuje in vanje polaga velike upe. Splošno prepričanje je, da bo nova vrsta trajnega pomnilnika v računalnikih občutno pospešila vsakdanja opravila, saj ne bo več treba čakati počasnega trdega diska, da mukoma dostavi ali zapiše podatke. Kot po navadi je tehnologija brez ustrezne programske podpore neuporabna, zato se je SSD-jem in njihovim zahtevam v prihajajočem Windows 7 posebej posvetil tudi Microsoft.

Na MSDN blogu najdemo zanimiv prispevek, ki točno popiše, kaj so ukrenili, da bi prednosti SSD-jev čim bolje udejanjili. Cilj je bil izdelati sistem, ki bo ob prisotnosti SSD-ja preklopil v drugačen način delovanja, ne da bi uporabnik moral o tem kaj vedeti. Pri naključnem branju je nova generacija absolutno nenadkriljiva, saj ga izvaja do 100-krat hitreje od klasičnih diskov, pa tudi pri zaporednem branju so še vedno hitrejši od povprečnih diskov s 7200 obrati. Pri pisanju se stvari zapletejo. Zaporedno pisanje...