Slo-Tech - Francoske oblasti so uporabile umetno inteligenco, da so odkrile davčne skrivače in v proračun prinesle dodatnih 10 milijonov evrov, če bodo vsi tudi plačali odmerjene dodatke davke. Gre za bazene, ki so obdavčeni, zato jih ljudje radi zatajijo, če niso vidni od daleč. Bazeni niso obdavčeni sami po sebi, temveč gre za spremembo nepremičnine in povišanje vrednosti, kar za povprečen bazen s 30 kvadratnimi metri prinese 200 evrov davka na leto.

So pa seveda vidni na zračnih posnetkih, kar je prečesala umetna inteligenca in odkrila 20.356 neprijavljenih bazenov. Sistem sta pred letom dni postavila Google in podjetje Capgemini v devetih francoskih departmajih. Sistem sedaj nadgrajujejo, da bi zaznal tudi neprijavljene dozidave, kot so nadstreški, verande, balkoni in podobno. Namestnik direktorja finančne uprave Antoine Magnant je poudaril, da morajo biti previdni, da bo sistem res zaznal obdavčljive dodatke, ne na pasjih ut ali otroških igral. V Franciji je sicer 3,2 milijona zasebnih...

Slo-Tech - Francoski informacijski pooblaščenec (CNIL) je danes izrekel Googlu 150 milijonov evrov in Facebooku 60 milijonov evrov globe zaradi kršitev francoske zakonodaje na področju piškotkov. Nezakonitosti morata odpraviti v treh mesecih, sicer bodo sledile nadaljnje globe. Ključni očitek se tiče implementacije sprejemanja in zavračanja piškotkov, kar bi moralo biti enako zapleteno, a ni.

Kršitve so odkrili na straneh facebook.com, google.fr in youtube.com. Na teh straneh se obiskovalcem pojavi obvestilo o uporabi piškotkov, ki jih lahko sprejmejo z enim klikom. Za zavrnitev namestitve piškotkov pa je postopek daljši, kar je v nasprotju z 82. členom francoskega zakona o varovanju osebnih podatkov. Na tak način namreč podjetji uporabnike odvračata od zavrnitve piškotkov, zaradi česar so se številni uporabniki tudi pritožili pri CNIL-u.

Podjetji sta bili zato ogobljeni, sedaj pa imata tri mesece časa, da postopek tudi tehnično popravita, sicer bosta za vsak dan zamude kaznovani z...

Slo-Tech - Facebook omogoča ciljano oglaševanje. Ker svoje uporabnike zelo dobro pozna, lahko oglaševalci pri plačilu oglasov izberejo, katerim ciljnim skupinam naj se ti oglasi prikazujejo. Še sredi tega meseca je bila ena izmed demografskih skupin psevdoznanost. Z drugimi besedami: kdor je želel oglaševati tako, da bi njegove oglase videli predvsem zagovorniki različnih teorij zarote in psevdoznanosti, je to zlahka počel. Facebook je v to skupino profiliral 78 milijonov uporabnikov. Za primerjavo: Facebook ima 2,5 milijarde rednih mesečnih uporabnikov. Facebook je šele ta teden odstranil možnosti izbire te demografske skupine. Nekoliko pred tem so odstranili možnost teorije zarote.

Druga težava pa so oglasi, ki se širijo po Facebooku. Medtem ko so navadne objave nemoderirane in se objavijo takoj po oddaji (lahko pa se seveda kasneje odstranijo, če kršijo zakonodajo), so oglasi plačani in pred objavo preverjeni. Organizacija Consumer Reports je preverila, kako dobro deluje to preverjanje,...

Slo-Tech - Google še vedno s pridom izkorišča različno davčno obravnavo v evropskih državah, zaradi česar plačuje prenizke davke, podjetju očita Francija. Ta je že leta 2012 sprožila preiskavo zaradi suma utaje davkov (in pri tem ni edina, niti ni Google edini grešnik). Francoska davčna uprava trdi, da ji je Google dolžan za milijardo evrov davkov.

O izmikanju davkov multinacionalk smo že pisali. Glavna zamisel je pametna razporeditev podružnic, ki so v Evropi najraje...

Reuters - Elektronika (in nekateri drugi zahodni izdelki, na primer parfumi) so na Kitajske močno obdavčeni, zato tihotapljenje teh izdelkov čez mejo cveti. Najbolj priljubljeni so seveda Applovi izdelki, ki so na Kitajskem resnični statusni simbol. Še posebej se tihotapljenje razmahne po izidu telefonov v ZDA in pred kitajskim debijem, ko iphoni potujejo na vzhodu po vsem mogočih poteh. Ena izmed pomembnih vstopnih točk je hongkonško-kitajska meja.

Hongkong ima podobno kot Macao na Kitajskem posebni carinski status, zato je tihotapljenje prek teh meja razširjeno vsaj tako, kakor je bilo na zahodnih jugoslovanskih mejah. Kitajska je v boju zoper tihotapce aprila zaprla stran LanyouShuma.com, kjer so se ti izdelki...

Ars Technica - Naš genom je prepleten z nešteto kopijami sorazmerno kratkih genskih zaporedij, ki se imenujejo transpozoni. Gre za dele DNK, ki imajo sposobnost premikanja z enega na drugi konec genoma in so za razliko od insercijskih zaporedij dovolj veliki, da imajo običajno poleg zapisa za transpozazo (encim, ki omogoča premikanje po genomu oziroma transpozicijo) še zapis za nek reporterski gen (na primer kak gen laktoznega operona).

Transpozonov v DNK večine živih bitij mrgoli. V koruzi, kjer jih je Barbara McClintock leta 1948 odkrila in za to leta 1983 prejela Nobelovo nagrado, predstavljajo več kot polovico genoma. Tudi v človeku jih je znaten delež, saj se na primer zgolj zaporedje ALU, ki obsega slabih 300 baznih parov, pojavi tudi do milijonkrat. Čeprav so sila uporabni...