Slo-Tech - Rusija se je odločila, da bo uvedla svojo spletno enciklopedijo po vzoru Wikipedije, kar so storili z najpopularnejšim ukazom v računalništvu: kopiraj in prilepi. Klon Wikipedije so poimenovali Ruviki (https://ru.ruwiki.ru/), še prej pa so ga očistili. Za celotno operacijo so se odločili, ker so novo enciklopedijo cenzurirali, tako da so vse vsebine v skladu z željami ruskih oblasti in tamkajšnjo zakonodajo. Izvirnik je medtem v Rusiji nedostopen.

Novo enciklopedijo Ruviki vodi Vladimir Medejko, ki je dotlej vodil rusko izpostavo Wikimedije. Maja lani je ustvaril prvi klon ruske Wikipedije, kmalu zatem pa ga je Wikimedija razrešila in mu odvzela vse pravice urejanja vseh strani na Wikimediji. Slednjo je prevzel Stas Kozlovski, ki je decembra lani najavil razpustitev ruske Wikimedije. Oblasti so ga prisilile, da je odstopil s profesorskega mesta na moskovski univerzi, kasneje pa so ga vključili na seznam nezaželenih tujih agentov.

Na Ruviki manjka okrog 110 gesel v celoti, še...

Slo-Tech - Wikimedia Enterprise je sporočila, da sta njeni prvi stranki Google in Internet Archive (slednji brezplačno). Storitev je neprofitna Fundacija, ki skrbi tudi za Wikipedijo, zagnala lani oktobra. Namenjena je komercialnim uporabnikom, ki potrebujejo velike količine gradiva in vsebin, ki jih nudijo storitve Wikimedije. Namesto ročnega nabiranja podatkov, strganja s spletnih strani in uporabe brezplačnih napol delujočih API-jev lahko proti plačilu naročnine dobijo hiter in kakovosten dostop. Druge prednosti so tudi posodabljanje vsebin in odstranjevanje zastarelih.

Google v resnici že uporablja storitve Wikimedije, denimo v okvirjih, ki se pojavijo pri iskanju po nekaterih terminih. Pogosto prikazuje fotografije iz arhivov Wikimedije in besedilo iz Wikipedije. Tudi na YouTubu se v nekaterih primerih, zlasti ob dezinformacijah, pojavijo okvirčki z vsebino iz Wikimedije. Wikimedia Enterprise je sicer plačljiva, a Fundacija poudarja, da ne pričakujejo, da bo kdaj prinašala glavnino...

Slo-Tech - Pri iskanju različnih informacij Google pogosto v okvirju izpiše osnovne informacije, ki jih velikokrat vzame iz Wikipedije (svoj čas so sicer poizkušali z lastnim projektom Knol, ki pa je klavrno propadel). S tem načeloma ni nič narobe, saj Google Wikipedijo šteje kot zaupanja vreden vir informacij. Težava pa je, da Wikipedija od tega nima nič, čemur želijo sedaj narediti konec. Zgodba v resnici spominja na bitko založnikov z Googlom, kjer je prvim takisto prekipelo, da je Google brezplačno uporabljal njihova dela, ko je v Google News prikazoval naslove in kratke izvlečke novic. Treba bo plačati.

Wikipedija in Google se medsebojno podpirata že 20 let. Medtem ko Google Wikipedijo šteje kot točno referenco, Wikipedija Googlu dovoli uporabo svojih vsebin. Ko sta začela svoji poti, je bila takšna simbioza logična. A razvoj je šel svojo pot in Google je danes bilijonski gigant, Wikipedija pa srednje velika neprofitna organizacija. Wikipedijina mati Fundacija Wikimedia še vedno vsako...

Slo-Tech - V ZDA se je končala bitka, katera geneza sega na indonezijski Sulawesi v letu 2011. Tedaj je znan britanski fotograf David Slater pomagal pri nastanku najbolj znanega avtoportreta na svetu. Toda ker ga je posnela opica, je fotografija javno dobro, čemur je Slater nasprotoval. Sedaj je patentni urad odločil, da fotografija ni avtorsko zaščiteno delo.

Slater je poleti leta 2011 potoval po tropskih gozdovih na Sulawesiju in posnel obilo fotografij makakov. Ko so makaki postajali čedalje zaupljivejši, je dobil zamisel, da bi jih poizkusil posneti čisto od blizu. Nastavil je fotoaparat na samodejni sprožilec in želel fotografirati, ko je ena izmed opica pograbila njegov fotoaparat in naredila nekaj neuporabnih posnetkov....

ZDNet - Francoska obveščevalna agencija DCRI (Direction Centrale du Renseignement Intérieur) je v praksi ugotovila, kaj pomeni efekt Barbare Streisand, ko poizkus cenzure ali izbrisa informacije z interneta podžge zanimanje javnosti zanjo. DCRI je tako v začetku marca Fundaciji Wikimedija poslal zahtevo, da iz francoske verzije Wikipedije odstranijo članek o vojaški radijski postaji Pierre-sur-Haute, ki leži kakšnih 100 kilometrov zahodno od Lyona. Wikimedija je DCRI odvrnila, da bodo za tako radikalno potezo morali predložiti dodatne dokaze, da članek dejansko vsebuje tajne podatke in kateri deli članka so sporni. Članek je namreč v glavnem povzet po javno dostopnih informacijah.

Wikimedija poudarja, da vsak dan prejmejo številne zahteve po odstranitvi člankov, a je bila zahteva DCRI drugačna. Ker ji...

Wired News - Na splet je prijadral interni dokument ameriškega Zveznega preiskovalnega urada (FBI), v katerem analizirajo grožnje za pregon organiziranega kriminala, ki jih zaradi nekaterih svojih edinstvenih značilnosti predstavlja bitcoin.

O bitcoinu smo na naših straneh že večkrat pisali. Gre za elektronsko valuto, ki se ustvarja z izračunavanjem zgoščevalne funkcije, njena količina pa je z matematičnim algoritmom navzgor omejena na 21 milijonov enot. To pomeni, da valute ni mogoče ponarejati. Valuta je lahko s pravilno uporabo anonimna. Vse transakcije so javne in se oznanjajo preko P2P omrežja, po...

The New York Times - Polbrata Wolfgang Werlé in Manfred Lauber sta leta 1990 ubila nemškega igralca Walterja Sedlmayrja, za kar sta bila tri leta pozneje obsojena na dosmrtno ječo. Avgusta 2007 oz. januarja 2008 so ju pogojno izpustili iz zapora, s čimer sta po nemškem tolmačenju odplačala svoj dolg do družbe. Nemška zakonodaja tudi obsojenim zločincem, ki so svojo kazen odslužili, priznava vse pravice s področja zasebnosti, k čemur sodi tudi prepoved omenjanja z imenom in priimkom.

Izpuščena sta najela odvetnika Alexandra H. Stoppa, ki od nemških medijev zahteva izbris vseh omemb obtoženih s spletnih stranih. Podobno je zahteval tudi od Wikipedije, ki je s svojih nemških strani pobrisala imeni. Angleška različica Wikipedije pa imen noče umakniti, pri čemer se sklicuje na ameriški prvi amandma, ki zagotavlja pravico svobodnega govora. Floyd Abrams, ugledni ameriški odvetnik, pravi, da prvi amandma ščiti tudi omenjeni članek, zato ni nobenega razloga za cenzuro.

Lauber je sicer zaradi neodgovora dobil...