Slo-Tech - Medtem ko voda obstaja v treh agregatnih stanjih, je njeno trdno agregatno stanje - led - v resnici pisana druščina različnih oblik. Ne poznamo le ene vrste ledu, temveč dvajset vrst kristaliničnega ledu in še tri vrste amorfnega. Raziskovalci z Univerze v Las Vegasu v Nevadi (UNLV) so odkrili še enaindvajseto vrsto kristaliničnega ledu, ki se podobno kot preostale nenavadne vrste pojavi v ekstremnih pogojih, o čemer pišejo v Physical Review B. Da snov obstoji v več oblikah, ni nič neobičajnega. Grafit in diamant sta verjetno najbolj brutalna primera alotropije, a tudi pri spojinah primerov ne manjka.

Pri ledu pa je ta pojav še bolj izrazit in raziskan, dasiravno na praktično življenje pomembnega vpliva nima, saj je ves človeku dostopen led v obliki I_h. Tudi zato odkrivanje raznoraznih eksotičnih oblik ledu ni tako zelo redko, saj so jih do danes odkrili že dvajset, če so vzorce vode dovolj stiskali, hladili, segrevali ali kako drugače mesarili. Nova oblika, ki so jo odkrili na...

Slo-Tech - Vodo sicer poznamo v treh agregatnih stanjih, a njen fazni diagram je mnogo zanimivejši. Led, čeprav je na Zemlji skoraj izključno v eni obliki, ni en sam, temveč odvisno od pogojev obstaja v skoraj dvajsetih različnih oblikah, večinoma kristaliničnih. Raziskovalci z Univerze v Chicagu in Nacionalnega laboratorija Argonne pa so sedaj podrobneje opisali še eno novo obliko ledu. Superionski led obstaja pri visokih temperaturah in tlakih, v naravi pa najverjetneje v središču Neptuna in Urana.

O odkritju pišejo v novi številki revije Nature Physics. Raziskovalci so z eksperimentalnimi metodami rentgenske difrakcije pri visokih temperaturi in tlaku in spektroskopskimi meritvami pokazali, da superionski led resnično obstaja, s čimer so potrdili opažanja iz leta 2019. Superionski led oziroma faza XVIII sestavlja rešetka kisikovih atomov, okrog katerih se prosto gibljejo vodikovi atomi. To se zgodi zaradi visokih tlaka in temperature.

V zadnji raziskavi so vodo močno stisnili v diamantni...

Technology Review - V ponedeljek je z otočka Šriharikota ob indijski vzhodni obali v drugem poskusu le poletela raketa z vesoljskim plovilom Čandrajan 2, ki bo septembra proti Luni spustilo pristajalnik. Z uspehom misije bi Indija postala četrta država, ki bi ji uspel mehak pristanek na Zemljinem edinem naravnem satelitu.

Ko je Indija pred enajstimi leti v Lunino orbito poslala plovilo Čandrajan 1 (lunarni voz), ki je v Mesec zaletelo majhno sondo, je bilo mišljeno, da mu bo že leta 2013 sledil naslednik, ki bo tam skušal izvesti nadzorovani pristanek. Toda odpovedal je drugi partner v projektu - Rusija, ki se je po neuspehu marsovske misije Fobos-Grunt zapletla v dolgotrajen postopek revizij svoje tehnologije, kar je Indijce prisililo, da so Čandrajan 2 izvedli povsem v lastni...

Slo-Tech - Po poldrugem mesecu neuspešnega poizkušanja vzpostavitve komunikacije z vesoljsko sondo Deep Impact je NASA obupala in misijo uradno zaključila. Kljub temu to ni razlog za razočaranje, saj je misija trajala več kot osem let in v tem času dosegla vse svoje cilje.

Deep Impact je bil namenjen preiskovanju kometov. V vesolje so ga izstrelili januarja 2005, da bi preučil komet Tempel 1. Gre za precej star komet, kar zadeva naša opazovanja, saj ga je prvi opazil Wilhelm Tempel daljnega leta 1867. Njegov obhodni čas trenutno znaša 5,5 leta, a se je skozi zgodovino precej spreminjal, saj ga...

New Scientist - Jezero Vostok na Antarktiki je največje podledeniško jezero na svetu. Leži 4000 metrov pod antarktičnim ledom in meri 250 kilometrov v dolžino 50 kilometrov v širino. Voda v njem je kljub temperaturi malce pod lediščem zaradi ogromnega pritiska kilometrov ledu nad njo v tekočem agregatnem stanju. A za razliko od ostalih podledeniških jezer na Antarktiki jezero Vostok ni povezano z nobenim, tako da je ekosistem v njem odrezan od sveta že 14 milijonov let.

Jezero so z radarjem odkrili britanski znanstveniki leta 1973, ko je bil že dobrih pet let znan obstoj podledeniških jezer na Antarktiki. Od leta 1990 zato poteka na Antarktiki raziskovalni projekt, v sklopu katerega vrtajo skozi led, da bi se prebili do tekoče vode. Do leta 1998 so zvrtali 3650...