HotHardware - S 5. različico standarda CompactFlash, ki skrbi za enako-imenske pomnilniške kartice, bomo dobili skoraj nezapolnljive kapacitete. Kartice, ki so dandanes večinoma doma v profesionalnih digitalnih fotoaparatih, bodo namreč lahko (teoretično) podpirale do 144 petabajtov podatkov, vsaj dokler se standardu ne izteče čas in dobi naslednika. 144 petabajtov je, roko na srce, ogromna številka, saj to pomeni 147.456 terabajtov v času, ko nekaj običajnega postajajo eno- in dvo-terabajtni trdi diski.

Trenuten standard za CompactFlash kartice dovoljuje le do 137 GB prostora, kar s snemanjem v ločljivosti 1080p na novejših zrcalno-refleksnih fotoaparatih res komajda...

Slo-Tech - V četrtek, 28. 1. 2010, ob 19.30 bomo v OpenLabu (Koroška c. 19, Kranj - rumen trojček pri Gimnazija Kranj) imeli predstavitev razvojnega okolja za AVR Atmel mikrokontrolerje. Predstavitev bo živa postavitev okolja, splošni opis same razvojne plošče in demonstracija prevajanja programa in programiranja AVRja. Predaval bo Blaž Zupanc, hobi elektroničar.

Vsi, ki vas zanima kaj to je mikrokontroler in iz česa je sestavljen ter kaj lahko nanj priključimo, vljudno vabljeni na 10. Tehnološki večer. Vstop prost.

Sensible Erection - Če vam iz kakega razloga (DRM morda?) komercialno dostopni predvajalniki niso všeč, si lahko z nekoliko napora naredite svojega. Prav to je naredila gospodična Limor iz Bostona.

Minty MP3 player* je predvajalnik z vgrajenim mikrokontrolerjem, MP3 dekodirnim čipom, DAC pretvornikom, CompactFlash pomnilnikškim prostorom, ki uporablja ATA protokol, kar pomeni, da bi lahko namesto CompactFlash uporabili tudi kak disk, vgrajen pa je tudi FM oddajnik, ki poskrbi, da ne potrebujete nobenega dodatnega pripomočka, ko želite svojo glasbo poslušati tudi v avtomobilu. Novejša različica pa ima vgrajen še USB vmesnik, ki...

The inquirer - AMD je pred kratkim že opravil nakupe nekaterih podjetij, sedaj pa so se odločili, da kupijo podjetje, imenovano Alchemy. Z nakupom tega podjetja želi AMD prodreti na trge, ki jih je do sedaj v manjši meri obvladoval Intel. Prodor naj bi jim uspel ravno z znanjem Alchemyja, ki je do sedaj razvijal čipe MIPS, ki so kot nalašč za vgradnjo v prenosne naprave. Z novim znanjem pa bodo AMD-jevci najverjetneje poizkušali prodreti na področje lahkih prenosnikov, kjer je pred časom že uspeval Intel s procesorji StrongArm, in ročnih računalnikov na platformi PocketPC.

AnandTech - PocketNow je objavil opis Casiovega novega na PocketPC 2002 temelječega E-200 PDA. Malček vsebuje 206 MHz Intel StrongARM procesor, 64 MB RAMa, SD/MMC slot za pomnilnik, CompactFlash slot in gostiteljski krmilnik za USB. Z veliko slikami obogaten opis lahko najdete tu.

The Register - Microsoft se je odločil, da bo v svojih operacijskih sistemih za PocketPC platformo opustil podporo Hitachijevim SH-3 in MIPS procesorjem. Zadnja različica operacijskega sistema bo delovala samo na ARM procesorjih. Kako so reagirali proizvajalci dlančnikov? Hewlett-Packard je bil znan kot podpornik Hitachijevih SH-3 procesorjih v svoji družini Jornada dlačnikov, vendar se je odločil, da bo to družino odslej izdeloval le še na podlagi 206MHz Intel StrongARM procesorjev. Casio uporablja v svojih Cassiopeiah procesorje MIPS, vendar bodo tudi ti najverjetneje podprli arhitekturo ARM.
Microsoft se je za tak korak odločil zato, ker je izdelovanje enega operacijskega sistema za več platform precej težavno opravilo. Sedaj se bodo lahko Microsoftovci povsem osredotočili na arhitekturo ARM in bolje optimizirali svoj operacijski sistem.
Drugače pa je zadnje čase opaziti, da ARM procesorji postajajo vse bolj pogosta sestavina dlančnikov. To smo že pred časom opazili pri dlančnikih Palm, kjer...

The inquirer - ARM je podjetje, ki je v stilu Rambus-a patentiralo svojo ARM arhitekturo, ki se nanaša na procesorje, vendar le-teh ne proizvaja, ampak se ukvarja predvsem s prodajanjem licenc. Intel in Texas Instruments, ki ga večina pozna po kalkulatorjih sta pred kratkim zakupila to licenco (Intel jo je samo podaljšal). Intel ima pravico do uporabe prihajajoče ARM v6 arhitekture, ter do spreminjanja le te, če bodo programi tako zahtevali. Tako se lahko v kratkem nadejamo Xscale StrongARM procesorjev s prej omenjeno tehnologijo, ki jih bo Intel namenil napravam PDA, brezžičnim in mrežnim napravam. ARM pa je poleg v6 arhitekture prodal Intelu licenco, ki mu dovoljuje uporabo ARM7TDMI in ARM946E-S jeder.
Texas Instruments se ne zanimajo za CPU procesorje, ampak za DSP procesorji (digital signal processors), katere bodo tako kot pri Intelovih procesorjih razširili z novo v6 arhitekturo.

The Register - Palm je dolgo časa vztrajal na Motorolinih Dragonball procesorjih, sedaj pa se je odločil, da se preseli na ARM platformo. Po besedah Palma, naj bi prehod na drugo platformo pomenil nek napredek, ki bi Palme naredil še bolj konkurenčne PocketPC-jem, hkrati pa želi Palm navdušiti še druge proizvajalce čipov, da se začnejo zanimati za ARM procesorje. Čeprav ta selitev izgleda precej običajna, se v ozadju skriva precej zvit načrt, ki ga je Palm pripravljal kar dolgo časa. S tem, ko bi Palm navdušil proizvajalce za ARM procesorje, naj bi bila tudi ponudba večja. Palm tako ne bi bil več vezan na enega proizvajalca (Motorola), ampak bi lahko ob previsoki ceni ARM procesorja določenega proizvajalca izbral drugega ponudnika. Ali bi se to poznalo na večjem dobičku podjetja Palm ali na nižji ceni njihovih dlančnikov? Zaenkrat je še prezgodaj, da bi razpravljali v to smer, ker na trgu ni niti Palmov, ki bi vsebovali ARM procesorje, niti PalmOS-a 5.0, ki bo potreben, če bomo hoteli uživati...

Linux Today - Linux postaja vedno pomembnejši player tudi na področju PDAjev. Po Agendi V3 je v proizvodnji fazi tudi Yopy. Stvar je enakega ranga kot iPAQ - 206Mhz StrongARM, 32Mb RAM, 16Mb Flash, CF-II slot, ima pa tudi 240x320 display, ki ima za razliko od iPAQa 16bpp. Stvar je out of the box Linux - ima kernel 2.2.14 in W Window system, ampak pravijo, da bo v naslednji različici imela 2.4 kernel in X...

Club Overclocker - Še en kratek test iz ClubOC, ki govori o prenosnemu USB disku - Q-ju. Q lahko, kakor že ime pove vstavite v USB port na zadnji strani računalnika. Sicer Q ni pionir na svojem področju (nekaj podobnega smo videli že prej), vendar je po dolgem času spet prijetno videti nekaj nenavadnega. Q proizvajajo v treh izvedbah; 16, 32 in 64 MB izvedbi. Dobra stran Q-ja je majhnost in s tem odlična prenosnost, slaba stran pa je hitrost - Q je malenkost hitrejši od navadnega disketnika. Slabost je še cena, ki je vse prej kot nizka. 16 MB izvedba stane okrog 17 tisoč SIT, 64 MB izvedba pa stane okrog 50 tisoč SIT. Skratka preveč. Ostanite pri disketah in ZIP-ovkah.